Hrvaški premier Andrej Plenković je danes v Zagrebu potrdil, da je minuli vikend stopil v veljavo zakon o odpisu dolga državljanom, ki imajo blokirane račune. V prvem valu so zajeli 150.474 državljanov, ki imajo dolgove do države v znesku do 10.000 kun (1350 evrov), je danes na novinarski konferenci v Banskih dvorih pojasnil Plenković.
Hrvaški premier je dodal, da se s paketom zakonov, ki so jih predlagali prejšnji mesec, prizadevajo, da bi odpisali del dolgov za 326.000 hrvaških državljanov, ki so imeli 31. maja letos blokirane račune.
Povedal je, da je državna finančna agencija v soboto začela odpisovati terjatve do državljanov v skladu z zakonom, ne da bi državljani osebno vložili zahtevo za odpis dolgov. Vrednost tako odpisanih terjatev do državljanov je znašala več kot 1,3 milijarde kun (175 milijonov evrov), je izpostavil. Dodal je, da po uveljavitvi prvih zakonskih ukrepov 6248 hrvaških državljanov nima več blokiranih računov.
Bodo z odpisi sledili še ostali upniki?
Izrazil je pričakovanje, da bodo tudi enote lokalne samouprave in tudi ostali upniki, kot so operaterji mobilne telefonije, sledili zgledu države in odpisali del dolgov državljanom z blokiranimi računi. Pri tem jim bo država kot davčno olajšavo priznala odpis dolgov v višini do 10.000 kun. Za dolgove v višini nad 10.000 kun je z zakonom predvideno obročno odplačevanje.
Plenković je napovedal, da bodo v začetku avgusta uveljavili tudi zakon, ki bo omejil izvajanje izvršb nad denarnimi sredstvi za fizične osebe, ki imajo blokirane račune več kot tri leta. Pričakuje, da bodo s tem zakonom zajeli približno 70.000 državljanov, ki imajo za približno 32 milijard kun (4,1 milijarde evrov) dolgov.
V paketu zakonov je tudi hitrejši in enostavnejši postopek osebnega stečaja, ki se nanaša na približno 88.000 državljanov z do 20.000 kun (2700 evrov) dolga in več kot tri leta blokiranimi računi.
Hrvaški državljani z blokiranimi računi so imeli konec marca za več kot 42 milijard kun (5,7 milijarde evra) dolgov. Od tega je večina, 97 odstotkov, obveznostih starejših od leta dni. Takšnih obveznosti ima približno 80 odstotkov državljanov z blokiranimi računi, je navedla hrvaška vlada, ko je junija predlagala paket zakonov za pomoč prebivalcem z blokiranimi računi.
