Ljudi moti, da težki tovornjaki uničujejo občinsko cesto Sela–Javorovica, vozniki se menda pogosto tudi neprimerno obnašajo.
Prepoved ni rešitev
Ni mogoče preprečiti odvoza lesa iz teh gozdov, saj bi s tem poleg kršenja predpisov lastnikom zemljišč povzročili gospodarsko škodo.
Na občini Šentjernej zadeve poznajo, in kot je povedal direktor občinske uprave Samo Hudoklin, težave ljudi razumejo, a lastnikom in upravljavcem gozdov ne morejo prepovedati gospodarjenja z gozdovi. V tem primeru les sekata Škofija Novo mesto in Kartuzija Pleterje, v zadnjem obdobju pa je večji prevoz kot kupec lesa iz gozdov iz Hrvaške vršilo podjetje CVA iz Bele krajine.
DOGOVOR S KARTUZIJO IN ŠKOFIJO
»Redno se srečujemo in dogovorili smo se, da zaradi uporabe lokalnih cest zaradi odvoza hlodovine na relaciji Sela–Javorovica Kartuzija in novomeška škofija kot odškodnino letno vzdržujeta gozdno cesto od Hruške do Mirčevega križa, ki jo sicer vzdržuje občina. To je dober dogovor,« pravi Hudoklin in dodaja, da so leta 2016 zaradi povečanega prometa kamionov na lokalni cesti proti Javorovici vpeljali še table za prepoved prometa za priklopnike in vlačilce, ki bi zaradi svojih dimenzij povzročali večjo škodo na cestah kot triosni kamioni. »Sicer pa bi vožnja s samo triosnimi kamioni povzročila dvakrat več prevozov, tako da je ugotavljanje, kaj povzroča večjo škodo na cestah, težko,« dodaja Janez Hrovat iz občinske uprave in pove, da so obema ustanovama izdali tudi dovolilnice za prevoz lesa s priklopniki in z vlačilci.
Dogovor
Družbi Beneficij in Kartuzija Pleterje sta z Občino Šentjernej sklenili pogodbo oziroma zavezo o vzdrževanju gozdne ceste, s čimer razbremenjujejo občinski proračun.
UPRAVLJANJE CEST V DOMENI OBČINE
Sicer pa Hrovat poudarja, da je zadeva kompleksnejša, kot se zdi na prvi pogled. Kartuzija Pleterje ima od samostana do meje s Hrvaško v lasti več sto hektarov gozdov. Po teh gozdovih potekajo tudi javne kategorizirane in asfaltirane ceste, ki so v upravljanju občine. Nekaj sto hektarjev gozdov ima v lasti Škofija Novo mesto; ti gozdovi so večinoma na območju občine Kostanjevica na Krki, prevozi lesa pa zaradi slabše ceste na kostanjeviški strani potekajo prek šentjernejske občine. Prometa po teh cestah pa ni mogoče preprečiti ali ga prepovedati komurkoli, ki ravna skladno z veljavnimi predpisi.
VEČ SEČNJE ZARADI SNEGOLOMA IN VETROLOMA
In kako zadevo komentirata dr. Janez Gril, direktor Gospodarske družbe Beneficij, ki gospodari s škofijskimi gozdovi, ter Jože Simončič kot upravnik družbe Kartuzija Pleterje kmetijstvo, d. o. o., ki upravlja premoženje kartuzije?
Leta 2016 so zaradi povečanega prometa kamionov vpeljali še table za prepoved prometa za priklopnike in vlačilce.
»Res je, da sta Škofija Novo mesto in Kartuzija Pleterje med večjimi lastniki gozdnih površin na Gorjancih, nista pa edina. Je še veliko drugih večjih in manjših lastnikov. Vsi se ukvarjamo z gospodarjenjem z gozdovi, ki poleg gojitvenih in negovalnih del vključuje tudi posek in prodajo lesa ter odvoz v dolino in do kupca. Kar zadeva naši ustanovi, lahko potrdiva, da je bilo letos nekaj več poseka in odvoza lesa zaradi snegoloma in vetroloma, sicer pa gre za redno sečnjo, predvsem redčenje, ki je skladno z desetletnim načrtom, ki ga pripravlja Zavod za gozdove RS,« pravita Gril in Simončič.
Na očitek, da tovornjaki uničujejo cesto, pa odgovarjata s pojasnilom, da sta obe gospodarski družbi davčni zavezanki, ki plačujeta davek od vsakega kubičnega metra prodanega lesa in poseben prispevek za vzdrževanje gozdnih cest. Cestne takse plačujejo tudi lastniki kamionov. So se pa z občino in drugimi lastniki gozdov vedno pripravljeni pogovarjati.
