"Z vsebino v NSi nismo zadovoljni in takšnega osnutka NSi ne more podpisati. Izvršilni odbor je pogajalski skupini naložil, naj začne nova pogajanja in poskuša izboljšati ukrepe na področjih zdravstva, davkov in gospodarstva, sodstva, pokojnin, šolstva in kmetijstva ter podeželja. To so področja, kjer izvršilni odbor nalaga bistvene premike. Še posebej je šibko področje gospodarstva," izjavlja Tonin.
V NSi so tako pogajalski skupini dali čas do ponedeljka, da doseže bistven vsebinski napredek v pogodbi. Takrat se bo izvršilni odbor spet sestal in pretresel napredek. Če bo vsebina zadostna, bo stranka šla v interni referendum, če pa ne bo zadostna, se bo stranka umaknila iz pogajanj, je NSi zapisala na svoji spletni strani.
Temni oblaki nad Šarčevo koalicijo
Nad projektom koalicijskega krpanja, ki ga opravlja Marjan Šarec, se torej zbirajo temni oblaki. Če čez konec tedna še bolj ne popusti zahtevam Nove Slovenije, ki ji je že začasno odmeril mesto predsednika državnega zbora, tedaj se lahko od koalicije poslovi. Pogled lahko še vedno usmeri proti Levici, ki pa daje le borne signale, da so pripravljeni vstopiti v vladno koalicijo.
Mesec čaka Šarčev klic, užaljeno
Stranka Levica je namreč užaljena, ker ji Šarec ni pokazal osnutka koalicijske pogodbe in se je z njimi pogovarjal vljudnostno. »Sredina nas je izključila iz pogajanj, še preden bi sploh začeli programska usklajevanja,« se je potožil Mesec. Posebej mu je šlo v nos, da je o vsebini koalicijske pogodbe izvedel hkrati z drugimi – iz medijev.
Svet stranke Levica je tako v začetku tedna odločil, da so pogovori s Šarcem zamrznjeni, so pa pripravljeni o tem ponovno odločati, če se situacija spremeni in če se Šarec neha pogovarjati z NSi.
Mesec je sicer pripravljen za vstop v vlado pozabiti na vse najradikalnejše zahteve. Tako Šarca ne bi obremenjeval z zahtevami o referendumu za izstop iz zveze Nato, prav tako je omilil svojo retoriko glede investicije v izgradnjo dveh bataljonskih bojnih skupin v vrednosti 1,2 milijarde evrov. Šarčevo mandatarstvo bi bil pripravljen podpreti, če bi ta vsaj malo zmanjšal tole naložbo.
Nas čakajo predčasne volitve?
Politični analitik Matjaž Zorko meni, da Levica nima močnega interesa na silo vstopiti v Šarčevo koalicijo, saj bi v primeru predčasnih volitev svoj položaj le okrepila. »Ni razloga, zaradi katerega bi se volivci te stranke premislili v tako kratkem času, prej nasprotno, bolj verjetno bi ta stranka pridobila še nekaj novih volivcev,« nam je pojasnil.
Če sredina ne sestavi koalicije, tedaj jo bodo volivci na volitvah kaznovali, sklepa Zorko. Vprašali smo ga, ali pričakuje, da bo volilna udeležba, ki je bila na zadnjih volitvah nižja celo od prejšnjih predčasnih volitev, ostala enaka, ali lahko pričakujemo spremembe. »Če bi ponudba strank ostala enaka, bi bila udeležba kvečjemu enaka, če ne nižja. Če pa bi se na levi sredini vzpostavila morebitna koalicija, nekakšno socialno-liberalno zavezništvo, kot antipod SDS, bi to lahko mobiliziralo dodatne volivce na tej strani, kar bi zagotovo prispevalo k višji udeležbi,« ocenjuje Zorko.
Največ bi pridobili Levica in SDS
Zorko nadalje predvideva, da bi na predčasnih volitvah rezultat izboljšali predvsem obe stranki na skrajnem delu političnega spektra. »Predvsem SDS in Levica, prva zato, ker ima še vedno najbolj zveste volivce, druga zato, ker bi najmanj ohranila število glasov, zelo verjetno pa še pridobila morebitne prebežnike, ki so junija podprli katero od levosredinskih strank.«
Brglezovi simpatizerji že junija volili levico?
Zorko sicer dopušča, da je epizoda z izključitvijo Milana Brgleza iz stranke SMC pri volivcih že pozabljena, zato neke velike škode za SMC tukaj ne vidi, saj so jo levi volivci zapustili že pred tem. »SMC je izgubila glavnino volivcev že pred dvema letoma, odšli so v glavnem k Levici, LMŠ in SD. V ljubljanskih volilnih okrajih je glavnina volivcev SMC migrirala k Levici. Brglezova izključitev je verjetno že pozabljena, je pa veliko odvisno od tega, ali se bo Brglez politično aktiviral in predvsem v katerem okolju. Njegovi simpatizerji so že junija najverjetneje volili Levico.«
Kaj pa Janša?
Janša je trenutno relativni zmagovalec volitev, če sprejme mandat za sestavo koalicije in mu je ne uspe sestaviti, tedaj izpade poraženec, meni Zorko. V tem je tudi razlog stoičnosti stranke SDS, ki se ne more nadejati koalicije, saj je preveč potencialnih koalicijskih partnerjev to možnost že izključilo.
»Morebitne predčasne volitve niso odvisne od nas,« so nam na stranki SDS odgovorili na vprašanje, ali se pripravljajo spet iti na volišča.
Bodo stranke našle denar?
Konec leta potekajo tudi lokalne volitve, precej strank pa je svoje zakladnice izpraznilo že zdaj. Če bodo hkrati z lokalnimi volitvami potekale predčasne parlamentarne, bi bile lahko stranke finančno preveč upehane za ponovno volilno kampanjo. Zorko kljub temu dopušča možnost, da to ne bi bil prav velik problem, saj so stranke, ki so presegle en odstotek volilnega rezultata, že začele prejemati proračunska sredstva. Tudi »kampanja (bi bila) krajša, določene stvari so že utečene, menim skratka, da to ne predstavlja večjega izziva«, dodaja.