Letno nujno medicinsko pomoč v slovenskih bolnišnicah poišče kar 640.000 Slovencev in Slovenk, torej kar tretjina. A po nekaterih ocenah je le do tri odstotke takih, ki so dejansko življenjsko ogroženi in so po pravilih upravičeni do nujne medicinske pomoči.
Kaj pa ostali?
Kdo bo plačal
Na vseh urgencah po Sloveniji visi opozorilo, da se obisk urgence zaradi težav, ki ne ogrožajo pacientovega življenja, zaračuna. A računov v višini 35 evrov praviloma ne izdajajo v izogib sporom in birokratskim zapletom.
Jasno je, da nimamo vsi medicinskega znanja, s katerim bi znali oceniti, kako hude in resne so naše težave, ko te nastopijo. Zato je pomembna dejavnost urgentnih centrov tudi diagnostika. In prav to je eden od razlogov, da skoraj vsak obisk nujne medicinske pomoči traja ure in ure. Pogosto se namreč ljudem pač ne da čakati več mesecev na preiskave in postavitev diagnoze, zato se raje odpravijo na urgenco in tam presedijo nekaj ur – in izvidi so tu. Krvne preiskave, rentgen, ultrazvok ... Da s takim početjem po nepotrebnem obremenjujejo zdravnike ter že tako izčrpano in kadrovsko podhranjeno preostalo medicinsko osebje, ne pomisli nihče.
Neverjetne zgodbe
Zgodbe, ki jih vedo povedati tisti, ki rešujejo življenja, so včasih neverjetne. Medicinska sestra z dolgoletnim stažem si je najbolj zapomnila pacienta, ki je na urgenco prišel v nedeljo ob drugi uri zjutraj zaradi mozolja na nosu. Med urbane legende spada tudi zgodba o gospodu, ki se mu je na glavi zataknila stara kovinska nočna posoda. Njegovo življenje sicer ni bilo ogroženo, si je pa želel, da bi ga pri odpravljanju njegove težave videlo čim manj ljudi. Na njegovo žalost je bila urgenca ponoči v času njegovega prihoda nabito polna.
S prehladom na urgenco
Med pogostimi obiskovalci urgence so tudi tisti, ki z obiskom osebnega zdravnika odlašajo do zadnjega, nato pa se jim bolezensko stanje, praviloma ponoči ob koncu tedna, tako poslabša, da ne vidijo več izhoda. S težavami, ki bi jih že pred tem lahko odpravili z nekajminutnim obiskom pri osebnem zdravniku, nato sedijo ure in ure na urgenci in praviloma bentijo čez neurejene razmere v zdravstvu. Naša sogovornica pove, da je predvsem v zimskem času veliko tistih, ki menijo, da bodo težave s prehladom in smrkanjem rešili na nujni medicinski pomoči.
Trebušček tvist
O tem, da tudi pacienti med seboj ločijo tiste, ki imajo resne težave, od tistih, ki so prišli zgolj na ogled, priča tale zapis ene do uporabnic facebooka: »Ko se zraven mojega otroka, ki mu saturacija pade na tako nizek nivo, da potrebuje kisik in dozo ali dve ventolina, igrajo ostali otroci gumitvist, bolel pa naj bi jih trebušček ...«
Poletne težave
Med zelo pogostimi primeri v poletni sezoni so tudi navidezni pacienti, ki pridejo pred odhodom na morje preverit, ali je z njimi vse v redu, ali se lahko bolečina, ki se je razvila, ko so nalagali šotor v strešni kovček, razvije v kaj hujšega. Ko se vrnejo z morja, se takoj odpravijo nazaj na urgenco, ker se z ježevimi bodicami v nogi težko živi, skrbi pa jih tudi tisti klop, ki ga že dva dni nosijo s seboj.
