Minuli teden je na kranjskem okrožnem sodišču padla zasebna tožba zoper sindikalista Mateja Jemca. Sodniško kladivce je odločilo, da Jemec ni storil kaznivih dejanj žaljive obdolžitve zoper družbo Adria Tehnika in njenega nekdanjega prvega moža Maksimiljana Peleta.
Nad sindikalista Kovinoplastike Lož Aleša Hogeta je delodajalec poslal zasebnega detektiva, ki je ugotovil, da je Hoge med delovnim časom pil kavo in počitnikoval s partnerico. Na podlagi tega so Hogeta minuli teden poklicali na zagovor pred izredno odpovedjo pogodbe.
Jemec je sicer sekretar gorenjske območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Sindikalistom v Adrii Tehniki je pomagal po tem, ko je bilo podjetje na sporen način prodano Poljakom, čeprav so samoorganizirani zaposleni imeli pripravljen denar za odkup, do česar so imeli predkupno pravico. Politika (konkretno stranka SMC) tega ni upoštevala, novi lastniki pa so se po prevzemu podjetja takoj spravili na pobudnike delavskega odkupa in dva odpustili.
»Na desetine delavcev je dobilo opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, tudi zaradi banalnih kršitev, eden zato, ker je na delo prišel dve minuti prezgodaj,« je pred sodnikom pojasnil Jemec, preden je bil oproščen tega, da v sindikalnem boju z Peletom ni ravnal v žametnih rokavicah. Pa razumi, kdor more.
Nad podplačane čistilke naščuvali Pirc Musarjevo
Poročali smo, da so v Šolskem centru Velenje čistilke po znani enačbi drago najeli prek zunanjega izvajalca Aktiva in jim naložili dvakrat višjo normo, kot sicer velja za javni sektor. Sindikalno aktivno Rajko Tomić so po njenem javnem opozarjanju najprej odpustili, nato pa je Aktiva na Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije (VIR) naščuvala še odvetnico Natašo Pirc Musar, ki je VIR poslala opozorilo pred tožbo.
Za kakšen greh? Spet zaradi domnevnih žalitev. Vzročnost med sindikalno dejavnostjo Tomićeve in njeno kasnejšo izgubo službe je Pirc Musarjeva razumela kot »neresnično navedbo«, saj da je bila odpuščena iz ekonomskih razlogov, čeprav je podjetje takoj nato objavilo razpis za dve novi delovni mesti. Pa razumi, kdor more.
Za potne stroške ne, za odvetnike ja
Uprave delavce ustrahujejo s kazenskimi in odškodninskimi postopki, same pa ne odgovarjajo za svoje laži. Če sodelavce organizirate v sindikat in se upravi postavite po robu, pričakujte tudi najnižje udarce pod pas. Najeli bodo odvetnike, zasebne detektive in strokovnjake za odnose z javnostmi.
Denar za tožbe se je magično našel v javnem zavodu Dom upokojencev Kranj (DUK), kjer politično zaščitena direktorica Zvonka Hočevar (Desus) toži sindikalistko Natašo Malnar. Na koncu je DUK več denarja zapravil za pravdanje, kakor da bi organiziranim zaposlenim izpolnil razumno zahtevo po pravičnem obračunu prevoza na delo. Ko mediji nismo poročali, kot si je direktorica želela, je vrgla še 800 evrov davkoplačevalskega denarja v profesionalno agencijo za odnose z javnostmi. Naložba se ni izkazala za racionalno.
Malnarjevo je nato z opozorilom pred tožbo zaradi razžalitve ustrahoval še Martin Erjavec, brat Karla Erjavca, ki je v DUK dobil službo in svoje hitro napredovanje prek odvetnice izpostavljal kot nekakšen dokaz tega, da do službe ni prišel zaradi političnih zvez svojega brata. Pa razumi, kdor more.
Zaposlenim poslal vprašalnik, obtožili so ga izdaje poslovne skrivnosti
»Zahtevamo ustavitev vseh postopkov proti Zukiću. To se v 21. stoletju ne bi smelo dogajati,« je pred letom dni moral dejati tedaj prvi mož ZSSS Dušan Semolič. Šlo je za sindikalnega zaupnika v Zavarovalnici Triglav Mileta Zukića, ki je zaposlenim poslal vprašalnik o poslovni praksi Triglava do delojemalcev. Zadeva je upravo zavarovalnice tako vznemirila, da so v dveh vprašanjih našli domnevno izdajo poslovne skrivnost in Zukića poskušali zvleči pred sodišče ter mu povrhu vročili še opozorilo pred odpovedjo.
Kot po navadi si je Zukić golo kožo rešil tako, da je z zgodbo šel v javnost. Uprava se je nato zavila v molk in se odpovedala »kriminalizaciji sindikalne dejavnosti«, kot je njeno prakso opredmetil Zukić.
Sindikalistko poskušali odpraviti s 100 tisočaki
Posebej zanimiva zgodba prihaja iz podjetja Helios, kjer je sindikalistka Jana Poljanšek nadaljevala svojo dejavnost po tem, ko so podjetje leta 2014 kupili tujci, najprej Nemci, nato Japonci. Uprava jo je podobno kot Zukića obtožila izdaje poslovnih skrivnosti, vendar je tožbo nato umaknila. Poljanškova je bila s 100-odstotno podporo ponovno izvoljena za predsednico sindikata, nakar se je je uprava želela odkrižati s svojevrstno podkupnino.
»Najprej so mi na začetku decembra 2014 za odhod iz družbe ponudili 75.000 evrov, čez nekaj dni so ponudbo zvišali na 100.000. Ko so januarja spet preverili, ali sem jo pripravljena sprejeti, sem vodstvu povedala, da nisem naprodaj, in da če dobim še eno ponudbo, bom o njej obvestila javnost,« je kasneje povedala Poljanškova, ki jo je podjetje nato uspelo onemogočiti na način, da jo je premestilo iz Količevega v Kamnik, kjer ni proizvodnih obratov Heliosa.
Nad knapa z lažmi o nezakonitosti stavke
Vaša zgodba
Smo vas pozabili omeniti? Omenjeni sindikalisti niso osamljeni primeri. Se je vam pripetilo podobno, pa zgodba ni prišla v medije? Pišite nam na naslov redakcija@svet24.si ali luka.tetickovic@svet24.si.
Da pošteno delo ni dovolj, če do potankosti ne poznaš pravnega reda, je na lastni koži izkusil sindikalist Asmir Bečarević (Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije), ko je v Premogovniku Velenje zakonito in v skladu s predpisi sprožil stavko. Uprava tega ni videla tako, na sklicanem zboru delavcev je predsednik sveta delavcev besedo dal le direktorju Ludviku Golobu, ki je delavce jel z lažmi prepričevati, da je stavka nezakonita, ker da stavkajoči sindikat ni reprezentativen.
»Ne morete verjeti, kakšen učinek ima na delavca trditev, da je stavka nezakonita, saj to za seboj potegne možnost kazenskih ovadb in odškodninskih tožb,« je zadevo tedaj komentiral sindikalist Jemec. »Moramo se zavedati, da so delavci laiki, in če jih delodajalec skliče in reče, da je stavka nezakonita in da bodo kazensko in civilno odgovarjali ter po možnosti še izgubili službo, pomeni, da mora biti kolektiv zelo močan, da zdrži tak pritisk,« se danes spominja Jemec. Za takšne laži direktorji ne odgovarjajo, a to ne spremeni njihovega učinka, ko so izrečene.
Z desetimi tisočaki te zapečatijo za življenje
»Direktorji se s kazenskimi in odškodninskimi postopki spravljajo na predstavnike delavcev. Ti postopki predstavljajo velik stres in sindikalist mora biti zares močna oseba, da zdrži grožnje s tožbami v višini nekaj deset tisočakov, ki mu visijo nad glavo. Saj če jih izgubi, je zapečaten do konca življenja,« sklepa Jemec. »In spet smo pri problemu, da takšno ravnanje direktorjev ni sankcionirano, četudi izgubijo v teh postopkih, sproženih zoper sindikaliste. Saj se uporaba pravnih sredstev ne šteje kot grožnja,« dodaja.
Z drugimi besedami: kar je dovoljeno Jupitru, ni dovoljeno volu.
