Povolilna koalicijska kombinatorika je v polnem teku. Kakšno vlado bomo imeli, komu bo uspelo v relativno stabilno koalicijo združiti razpršene glasove volivk in volivcev?
Predsednik Borut Pahor in predsednik SDS Janez Janša se bosta v četrtek opoldne srečala v predsedniški palači, so danes sporočili iz Pahorjevega kabineta.
Kot smo poročali, se je Pahor namreč odločil, da zmagovalcu parlamentarnih volitev podeli mandat za sestavo vlade. Po srečanju bosta Pahor in Janša podala tudi izjavo.
Ob letošnjih volitvah Domen Kos, direktor Inštituta za politični menedžment, izpostavlja veliko število strank, ki je sodelovalo na volitvah (s čimer so povezana tudi pričakovanja glede financiranja), presenečenje pa je uvrstitev kar devetih političnih strank v parlament. Kot dodaja, se je doslej v povprečju preko parlamentarnega praga uvrščalo sedem do osem političnih strank.
In če je (bila) za letošnje volitve značilna gneča pred vrati parlamenta, pa tega ni mogoče reči za volilno udeležbo na voliščih, ki je komaj presegla 50 odstotkov. Kos ocenjuje, da je visok odstotek absentizma med volilnim telesom znak krize demokracije.
- Vezjak opozarja: Šarčev "vladni projekt" bo naletel na dve mini
- Povolilna: največji poraženec je Jelinčič, Erjavec ponudil odstop, Janez pa čaka klic
Poleg nizkega odstotka volilne udeležbe je za slovenske volivce značilno še, da se na volitvah odmikajo od izbire političnih predstavnikov “tradicionalnih” strank, kot je značilno za stabilne demokracije, in vsake volitve vedno znova iščejo in izbirajo nove alternative (gre za Pedersenov indeks volatilnosti). Kot dodaja Kos, pa imajo nove stranke tudi kratek rok trajanja. Kar se empirično potrjuje.
Kot ključen element letošnje predvolilnega obdobja izpostavlja negativno volilno kampanji. "Znano je, da negativna kampanja bistveno bolj intenzivno mobilizira volivce, letos pa se je pri nas to tudi jasneje pokazalo," o trendu, ki je sicer že dobro poznan iz tujine, pravi Kos.
Kaj pa rezultati in zmagovalne stranke? Če je Janši pred leti nasproti stal Janković, v prejšnji predvolilni bitki pa Cerar, letos Janša na levosredinskem političnem polu prave alternative ni imel, pravi Kos. "Šarec je sicer obetal največ po predsedniški kampanji, kjer je dobil nacionalno prepoznavnost, vendar je razočaral s prazno kampanjo in se ni uspel dokazati niti v ‘finišu’".
Na povolilni ponedeljek se je stranka SDS znašla v situaciji, ko ji primanjkuje partnerjev za sestavo koalicije, po drugi strani pa bi koalicija na levici – če bi prišlo do tega, da bi jo sestavlja Šarec – lahko vodila do nestabilne vlade in posledično politične krize, trenutno razmerje moči ocenjuje Kos.
"Vsekakor je pred Šarcem težka odločitev, stranka, relativna novinka na politični sceni, se bo morala odločati med dvema možnostima," je prepričan. Kos sicer opaža določeno vsebinsko podobnost med programom Janše in Šarca, saj obe zagovarjata disciplino, red, zavezo za urejanje doslej neurejenih področij v državi, vseeno pa sta si stranki ideološko malce različni.
Položaj Marjana Šarca je težek. Šarcu, ki bo vsekakor povabljen v desno koalicijo, se s priključitvijo le-tej, ne obeta nič dobrega, saj ga bodo volivci kaznovali na naslednjih volitvah, opozarja Kos. Nasprotno pa je pred njim mučno delo, če bi se odločil za levo koalicijo. Glede na razdelitev mandatov je trenutno jasno, da bo SDS težko našla koalicijske partnerje, saj si nekatere stranke, kot je recimo SD, vstopa v vlado s SDS enostavno ne bodo privoščile. "O koalicijah je v tem trenutku težko govoriti, ne glede na izrečeno v predvolilni kampanji, je zdaj za vse stranke nastopil trenutek 'dileme volilnega kolača'".
In kaj Kos pravi o Erjavcu, večnemu ministru, in zagotovo enemu od osmoljencev letošnjih volitev? "Za Desus je bilo značilno, da je v vsej svoji strankarski zgodovini nagovarjal eno ciljno skupino (ang. single issue party) – upokojence –, pri čemer ni šlo za delitev na leve in desne in je zato tudi lahko sodeloval v levih in desnih vladah". Letošnji Erjavčev premik v levo smer političnega pola in sklepanje dogovora z Jankovićem pa je po oceni Kosa stranki prej škodoval kot koristil.
V parlamentu bo znova Jelinčičeva SNS. Za vrnitev "pozabljenega" Jelinčiča v parlament je po mnenju Kosa odgovoren predvsem Janša, ki je visoko na agendo postavil migrantsko/begunsko problematiko in le-to izpostavil kot enega ključnih vprašanj v družbi. To je Jelinčiču koristilo, kakor tudi nizka volilna udeležba. Kos zato vrnitev Jelinčičeve SNS v parlament pripisuje prej spletu političnih okoliščin kot dobrim predvolilnim nastopom Jelinčiča oziroma resnejšim prizadevanjem same nacionalne stranke.
