Slovenija potrebuje politično ali strokovno močna ministra za notranje zadeve in obrambo
Slovenija po prepričanju političnega analitika Klemna Grošlja glede na nove varnostne izzive in novo mednarodno realnost potrebuje globoko reformo nacionalno-varnostnega sistema. To pa lahko izvede le z ministroma za notranje zadeve in obrambo ter svetovalcem za nacionalno varnost z ustreznimi znanji ali močno politično osebnostjo.
- Kdo so največji »luzerji« volitev?
- »Janša dal vedeti, da ne verjame, da mu bo uspelo sestaviti koalicijo«
- Janša bi lahko zahteval več. "Tega gotovo ne bo dobil," je prepričana hrvaška novinarka
- Kdo bo zasedel poslanski stolček, kdo se je opekel
- Prvi odzivi po volitvah: ne skrivajo niti zadovoljstva niti razočaranja
Grošelj si želi, da se nova vlada ne bi spuščala v "eksperimente", kot je ponovno vzpostavljanje naborništva, obveznega vojaškega roka ali raznih oblik nacionalnih gard, saj bi to povzročilo sistemski zlom obrambnega sistema.
Kot politično neodgovorno za državo je ocenil to, da ima tako razsut sistem nacionalne varnosti v času, ki ga zaznamuje vzpon ekonomskih in drugih nacionalizmov. Ob tem je izpostavil primer ameriških carin na jeklo in aluminij, ki bodo prizadele tudi slovenska podjetja.
Zato bi po njegovem mnenju vlada morala takoj na začetku mandata pripraviti ustrezna izhodišča za reformo nacionalno-varnostnega sistema. Teh izhodišč po prepričanju analitika ne bi smeli pripravljati ljudje znotraj sistema, saj ti "ne znajo pogledati in razmišljati izven danih sistemskih okvirov".
Ta problem je še posebej izrazit v Slovenski vojski (SV) in ministrstvu za obrambo in odseva v vseh obstoječih strateških in operativnih dokumentih, ki se nikakor ne morejo prilagoditi novim varnostnim izzivom in realnostim mednarodnega okolja, meni Grošelj.
"Rabimo belo knjigo nacionalne varnosti, ki bo temelj za oblikovanje nove resolucije o nacionalni varnosti in vseh drugih področnih strateških dokumentov s konkretno opredeljenimi razvojnimi cilji in časovnico njihovega doseganja," je poudaril.
Slovenija potrebuje tudi širši politični in družbeni konsenz o tem, kakšen sistem nacionalne varnosti želimo, potrebujemo oziroma si ga lahko sploh privoščimo. Sedanje načrtovanje je po mnenju Grošlja popolnoma nerealno in skregano z zmožnostmi in viri Slovenije, "saj je tudi laikom jasno, da država ob vseh težavah, s katerimi se sooča, nima 1,2 milijarde evrov za razvoj dveh srednjih bataljonskih skupin", niti ustreznega števila vojakov.
Od nove vlade zato pričakuje, da bo zmogla zaveznikom v Natu in EU predstaviti realno sliko naših zmožnosti na področju nacionalne varnosti in dosegla, da se bodo naše zaveze prilagodile. Primerna zaveza bi po njegovem mnenju bila ena srednja mehanizirana bojna skupina s potrebnimi podpornimi elementi.
Grošelj kot nujno vidi tudi prenovo področne zakonodaje, najbolj potrebujemo nove zakone o Sovi, o obrambi in o službi v Slovenski vojski.
Stanje v Sovi, kjer še vedno poteka stavka in katere delo je postalo preveč spolitizirano, je po njegovem nujno treba izboljšati. Ob tem je opozoril, da "v slovensko gospodarstvo vstopajo tuji investitorji v državni lasti, ki imajo v Sloveniji poleg ekonomskih tudi več kot očitne politične cilje".
Nova vlada se bo po mnenju Grošlja morala resno lotiti tudi težav na področju obrambnih nakupov.
Med zadevami na področju obrambe, ki jih bo po mnenju Grošlja nujno urediti, je še položaj pripadnikov SV in kadrovske razmere. Grošelj se zaveda, da v parlamentu ne bo konsenza za spremembo zakona o obrambi, zato upa, da nova vlada ne bo ponovila napake sedanje vlade in bo šla zgolj v nujne spremembe zakona o službi v SV in podzakonskih aktov za izboljšanje položaja pripadnikov SV ter tako poklic vojaka naredila bistveno bolj zanimiv in konkurenčen na trgu dela.
Grošelj se zavzema za kadrovsko okrepitev policije s poudarkom na obmejni policiji in nadzoru schengenske meje. Določene sistemske spremembe so po prepričanju Grošlja potrebne tudi na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; med drugim bi bilo treba urediti položaj gasilcev in drugih pripadnikov sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Izpostavil je tudi vprašanje vloge in položaja Obveščevalno-varnostne službe (OVS) ministrstva za obrambo. Sedanja ureditev je po njegovem prepričanju neustrezna in tudi "v tej službi ni vse tako, kot bi moralo biti".
Tokratne volitve nimajo pravega zmagovalca, absolutni poraženec pa je DeSUS
Tokratne volitve nimajo pravega zmagovalca, saj SDS ni uspelo bistveno popraviti rezultata iz volitev leta 2014, imajo pa "absolutnega poraženca", to je DeSUS, ki je prepolovil število poslancev, v analizi volitev pravi Andraž Zorko iz agencije Valicon. Ugotavlja tudi, da tokrat ni prišlo do izrazite mobilizacije volivcev na nobeni strani.
Ker SDS po besedah Zorka ni uspelo bistveno popraviti rezultata v absolutnem številu volivcev glede na leto 2014, po njegovi oceni nima pravega razloga za slavje. "Res je sicer, da so vse ostale stranke po prejetih odstotkih močno zaostale, a sem prepričan, da je imela stranka višja pričakovanja", dodaja.
Glede na to, kdo vse je izključil možnost sodelovanja s SDS, Zorko meni, da bo zelo težko sestavila vlado. "Skupaj z NSi ima po zdajšnjih neuradnih rezultatih 32 poslancev, kar pomeni, da bi morali prepričati vsaj še dve stranki, kar pa bo kar precej zahteven projekt," ugotavlja.
Absolutni poraženec volitev je po mnenju Zorka DeSUS, saj je razpolovil število poslancev, poleg tega je predsednik stranke ostal brez poslanskega mandata. Nekateri med poražence uvrščajo tudi SMC, a Zorko sam tega ne vidi tako, "ker gre za relativno novo stranko, ker je štiri leta vladala, preživela in obstala v parlamentu".
Glede na zadnje javnomnenjske ankete in rezultat volitev sta po besedah Zorka najbolj pridobili Levica in SMC, kar v primeru slednje pripisuje temu, da je očitno več volivcev v zadnjem hipu ocenilo, da le ni tako slabo vodila vlade, kot so to prej prikazovali mediji. Povečanje podpore Levici pa pripisuje temu, da se je jasno predstavila kot leva stranka in del volivcev odnesla SD, ki je imela precej nejasno identiteto. Verjetno je dobila tudi del volivcev Liste Marjana Šarca, pravi.
Glasovi neopredeljenih volivcev, ki jih je bila tik pred volitvami še okoli tretjina, so se po mnenju Zorka enakomerno porazdelili med vse stranke, veliko pa jih je ostalo tudi doma. "Zelo očitno pa je, da tokrat ni prišlo do mobilizacije ne na eni ne na drugi strani," še ugotavlja.
