Potem pa se je zgodil udar strele in sprostil elektromagnetno polje, rezultat pa je bil ravno to: izklop nevrostimulatorja pri 66-letni bolnici. Ta je zaradi tega pristala v Kliničnem centru v Ljubljani. Zdravniki zdaj opozarjajo, da lahko elektromagnetno sevanje vpliva na ljudi z vsadki, ki za delovanje potrebujejo baterije. Kakšne vplive pa ima tovrstno sevanje na sicer zdrave ljudi?
Skupina zdravnikov z oddelka za nevrologijo v UKC Ljubljana je po obravnavi bolnice v znanstvenem članku popisala dotlej še nedokazan pojav, in sicer da lahko močna elektromagnetna sevanja vplivajo na spodbujevalnike, nevrostimulatorje in druge vsadke, ki delujejo na baterije. Zato tem bolnikom svetujejo, naj se zadržujejo čim dlje od virov močnega elektromagnetnega sevanja (električnih razdelilnikov, varilnih naprav, večjih radijskih anten, električnih daljnovodov in podobno). To je torej zdaj jasno in zapisano črno na belem. Kaj pa preostali ljudje, kako elektromagnetna sevanja vplivajo na nas?! Odvisno, koga vprašate ...
Vsaka izpostavljenost je avtomatsko tvegana. Zdi se, da je vsaka stvar, ki smo ji izpostavljeni, varna, dokler ni dokazano nasprotno. Preudarnejši povedo, da bo šele čas pokazal, kako elektromagnetna sevanja, ki smo jim zaradi razvoja tehnologije izpostavljeni veliko bolj kot kadarkoli poprej, v resnici vplivajo na zdrave ljudi. Naprave, ki so vir elektromagnetnih sevanj (EMS), so prodrle na vsa področja človekovega življenja in jih najdemo v telekomunikacijah, industriji, prometu, znanosti, medicini ter v vsakem gospodinjstvu. Spremljajo nas vsak dan, tako rekoč na vsakem koraku. »Glede na množično izpostavljenost EMS bi lahko že majhni škodljivi učinki na zdravje povzročili velik javnozdravstveni problem,« opozarja Peter Gajšek iz Inštituta za neionizirana sevanja. V svetu zadnja desetletja potekajo številne raziskave, ki želijo odgovoriti na vprašanje, ali lahko večletna izpostavljenost šibkim jakostim pod mejnimi vrednostmi (predvsem sevanje mobilnega telefona in daljnovodov) povzroča raka, alzheimerjevo ali druge bolezni. »Če predpostavimo obstoj zapoznelih učinkov, kot je na primer rak, bi morali predvideti, da tveganje narašča z odmerkom ali izpostavljenostjo. To pomeni, da ni tveganja le pri nični izpostavljenosti,« je prepričan.
Viri elektromagnetnega sevanja
Vse, kar za svoje delovanje potrebuje električno omrežje, je vir elektromagnetnega sevanja: električni motorji, gospodinjske naprave, naprave v industriji za obdelavo različnih materialov, računalniki, mobilni telefoni, mikrovalovne pečice, telekomunikacijske naprave, sistem mobilne telefonije, radijski in televizijski oddajniki, medicinske naprave in radarji. Ta sevanja, ki zavzemajo celoten frekvenčni spekter, dosegajo neprimerno večje jakosti kot sevanja naravnih izvorov, ki obstajajo že od nekdaj. »K sevalnim obremenitvam v bivalnem okolju prispevajo številni dejavniki: število električnih naprav v stanovanju, jakost toka v ozemljitvenem vodu sistema, distribucija, poraba energije v celotni soseski, razdalja od sosedovega stanovanja in razdalja od tokovodnikov,« pojasnjuje Peter Gajšek.
Otroci še posebej dovzetni. »Več kot tri desetletja že potekajo epidemiološke raziskave o morebitni povezanosti med nizkofrekvenčnimi polji majhnih jakosti v bivalnem okolju in rakom. Te so pokazale, da so elektromagnetna sevanja, četudi manjše jakosti, še posebej nevarna za otroke. Nekatere epidemiološke študije so pri otrocih, ki so bili dlje izpostavljeni magnetnim poljem povprečne vrednosti nad 0,4 µT, kar je sicer precej nižje od mejnih vrednosti, pokazale rahlo, toda opazno povečano tveganje za pojav levkemije. Pri tem ima posebej pomembno vlogo nočna izpostavljenost EMS. Vendar pa lahko s povečano izpostavljenostjo nizkofrekvenčnim magnetnim poljem razložimo največ en odstotek levkemij. Kljub temu moramo to tveganje jemati zelo resno, zato nekatere organizacije svetujejo uvajanje načela previdnosti,« je v strokovnem članku že pred leti zapisal Gajšek. A očitno opozorila dandanes niso vredna veliko, če sklepamo po tem, koliko otrok vsak večer zaspi s telefonom ali tablico v rokah.
Avstrijci so edini, ki zdravijo posledice EMS. Študije o vplivu EMS na zdravje v stroki veljajo za zelo kontroverzne. Eni na ves glas opozarjajo, da je treba biti previden, drugi menijo, da je v njih premalo zanesljivih vzročnih povezav med izpostavljenostjo in boleznijo. Raziskovalci že vsaj zadnji dve desetletji opozarjajo na povečano tveganje za raka (ob dolgotrajni izpostavljenosti tudi manjšim vrednostim EMS), posledice na krvotvornih organih in kognitivne motnje ne samo pri otrocih, temveč tudi pri odraslih. V zadnjih letih so nekateri začeli opozarjati tudi na mogoč učinek EMS na ščitnico, adrenalne hormone in hormon melatonin, ki ob pomanjkanju povzroča slabši spanec in nespečnost. Še več, v navodilih EUROPAEM EMF 2015 za preventivo, diagnozo in zdravljenje z EMS povzročenih zdravstvenih simptomov in bolezni raziskovalci opozarjajo, da je kroničnih bolezni, ki se kažejo z nespecifičnimi simptomi, vedno več. »Posebej opozarjajo, da je treba kroničnemu stresu dodati še izpostavljenost kemijskim in fizikalnim dejavnikom tveganja doma in na delu ter novemu dejavniku izpostavljenosti, to je EMS zelo nizkih frekvenc,« v enem izmed dokumentov razkriva prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. Potem omeni, da pri preučevanju vpliva EMS zelo nizkih frekvenc na zdravje človeka posebno mesto zavzema tako imenovana hipersenzitivnost ali preobčutljivost za EMS. »Simptomi so utrujenost, omotičnost, glavobol, motnje koncentracije in spomina ter nespečnost. Hipersenzitivnostni sindrom, čeprav opisuje zelo splošne simptome, se zdi danes splošno priznan. Kljub temu so Avstrijci edini, ki imajo napisana navodila o diagnozi in zdravljenju težav, povzročenih z EMS. Švedska medtem namenja posebno pozornost za EMS občutljivim ljudem, ki jim tam zakonodajno pripada status ljudi s funkcionalnimi težavami. Ti imajo enake pravice kot tisti s telesnimi težavami.« Če imajo torej ljudje zaradi izpostavljenosti EMS zdravstvene težave, je treba okolje prilagoditi človeku in ne ljudi okolju, je zapisano v švedski zakonodaji.
Nevarno zaupanje v mejne vrednosti. S svetlo izjemo Avstrije in Švedske se po drugih državah, vključno z našo, ali ne ukvarjajo pretirano z vplivi EMS ali pa preprosto zaupajo mejnim vrednostim, ki določajo, do katere meje je izpostavljenost EMS še varna in brez stranskih tveganj. Vendar pa je lahko ravno zaupanje mejnim vrednostim sila nevarno, meni prof. dr. Metoda Dodič Fikfak. »Mejne vrednosti so kompromis med znanjem (trenutnim) in ekonomsko-politično močjo države ter ozaveščenostjo snovalcev njenih politik. V zgodovini imamo številne, če ne vse primere, ko so bile prvotne mejne vrednosti postavljene zelo visoko. To pa predvsem zato, ker se je o povzročitelju premalo vedelo ali ker se o njem ni želelo vedeti (npr. azbest, svinec, živo srebro, PVC...),« opozarja. Žal so nas koristi naprav, ki oddajajo elektromagnetno sevanje, tako zasvojile, da o posledicah, ne samo politiki, temveč tudi ljudje nasploh, niti ne želimo razmišljati.
Na človekovo zdravje vplivajo EMS visokih in nizkih frekvenc. »Med visokofrekvenčna sevanja sodijo sevanja, ki jih oddajajo npr. mobilni telefoni in bazne postaje, med nizkofrekvenčna pa daljnovodi. IARC (mednarodna agencija za raziskavo raka pri SZO) je v skupino 2B, to je možni karcinogen (možna rakotvorna snov), pred več kot desetimi leti uvrstila najprej nizkofrekvenčna sevanja, verjetnost pa obstaja, da ta, posebej pri ljudeh, ki so poklicno izpostavljeni, povzročajo levkemije. Posebej so raziskovalci pozorni na izpostavljene otroke. Čeprav je raziskav veliko, je ta povezava še vedno negotova, vendar je ni mogoče izključiti in govorimo o potrebi, da smo pri gradnji stanovanj in bivanju v bližini daljnovodov previdni oziroma da se temu izogibamo,« izpostavlja prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med., in nadaljuje: »Pred komaj dvema letoma pa je ista agencija razvrstila v skupino 2B (možni karcinogen) tudi EMS visokih frekvenc. Predvsem gre za izpostavljenost sevanjem mobitela. Ta razvrstitev je bila narejena predvsem na osnovi raziskav enega avtorja, Šveda Hardella, ki vseskozi trdi, da je tveganje ob pogosti in dolgotrajni uporabi mobilnih telefonov veliko predvsem za razvoj akustičnega nevrinoma (benignega tumorja na slušnem živcu) na strani, kjer se drži mobilni telefon med pogovorom, in glioma. Hardell pravi tudi, da doslej ni bilo ugotovljenega zanesljivega večjega tveganja le zato, ker je bolezen glede na povečano uporabo mobitelov še v t. i. latentni dobi. Veliko je tudi študij o povezavi sevanj iz baznih postaj in sposobnostjo koncentracije, nemotenega spanja, stresa ... Vendar te povezave v dvojno slepih študijah doslej niso bile potrjene.«
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja.
