Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je danes sprejel predlog aneksa št. 1 k splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2018, je opredelil tudi dodatne predloge, za katere si bo prizadeval dobiti soglasje ostalih partnerjev v zdravstvu in vlade. Z njimi naj bi izboljšali dostopnost zdravstvenih storitev v letu 2018.
ZZZS ocenjuje, da bodo njegovi odhodki letos za 12 milijonov evrov nižji od načrtovanih, je na današnji novinarski konferenci povedal generalni direktor zavoda Marjan Sušelj. Za več kot devet milijonov evrov bodo po njegovih besedah manjši odhodki za nadomestila plač v času bolniškega staleža, za skoraj tri milijone evrov pa odhodki za zdravstvene storitve.
Upravni odbor je zato danes sprejel predlog za porazdelitev sredstev po posameznih namenih v okviru zavodovega finančnega načrta za letošnje leto, je povedala predsednica odbora Tatjana Čerin. Po predlogu naj se tako omenjenih 12 milijonov evrov nameni za dodatne programe zdravstvenih storitev, predvsem za skrajševanje čakalnih dob.
Plačilo in obseg programov v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti naj se po predlogu povečata do deset odstotkov, tako denimo v dermatologiji in ginekologiji. Nadalje naj se prav tako do deset odstotkov povečata plačilo in obseg programov operacij karpalnega kanala in sive mrene ter programov vitreoretinalne kirurgije v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti, do deset odstotkov naj se povečata tudi plačilo in obseg programov zobozdravstva za odrasle in ortodontije, do 20 odstotkov pa program mladinskega zobozdravstva.
Program zobozdravstva za mladino naj se po predlogu v nekaterih izpostavah zavoda razširi za skupaj 3,7 ambulante, artroskopske operacije pa naj se plačujejo količinsko neomejeno.
Upravni odbor po besedah Čerinove predlaga tudi dva nova modela financiranja. Referenčne ambulante, ki delujejo v okviru družinskih ambulant, naj se po predlogu financirajo glede na obseg opravljenih storitev in nič več v pavšalu. Prav tako predlagajo nov model financiranja storitev v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti dermatologije, tako da bodo izvajalce stimulirali h krajšanju čakalnih dob in zniževanju števila čakajočih.
Poleg tega predlagajo širitev mreže s štirimi novimi ambulantami dermatologije. Evropsko povprečje je leta 2014 znašalo 5,73 dermatologa na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa le 3,49 dermatologa.
