Zgodbe o ameriških zaporih, ki so se preoblikovali v zasebne zavode, v katerih rastejo številna uspešna podjetja – ta so zrasla na delu zelo poceni delovne sile, so zvenele senzacionalno, a udobno oddaljene od slovenske realnosti. Toda tudi v Sloveniji se že dogaja selitev zasebnega kapitala v obzidje zavodov za prestajanje kazni.
Tudi v Sloveniji se že dogaja selitev zasebnega kapitala v obzidje zavodov za prestajanje kazni.
Gre seveda za zelo dobičkonosno dejavnost, ki je za zdaj edinemu podjetju znotraj zavoda za prestajanje kazni JMW Fire, d. o. o., prineslo 312 tisoč evrov čistega dobička v letu 2016. Podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo gasilskih armatur, druge gasilske opreme in prodajo premičnin, je na Dobu začelo delovati leta 2013, potem ko je takratni minister za pravosodje Senko Pličanič podpisal pogodbo o prodaji premičnin in oddaji državnih nepremičnin, ki jih je uporabljal Javni gospodarski zavod Pohorje Mirna in imel ob tem slabe poslovne rezultate.
312 tisoč evrov čistega dobička je leta 2016 za zidovi ZPKZ Dob skovalo podjetje JMW Fire.
Nemška roka
Zaradi izgub, ki so jih sanirali iz državnega proračuna, je odgovornost prevzelo podjetje JMW Fire, ki ima nemškega lastnika. Po pogodbi je državi plačalo 813 tisoč evrov za nakup premičnin, vsak mesec, do leta 2023, pa odšteje dobrih 13 tisočakov za najem. JMW Fire zagotavlja delo za zaprte osebe. Zapornikom nudi 9001 uro mesečno in urno postavko 1,51 evra na uro.
Na ministrstvu so takrat dejali, da s tem dokazujejo, da je mogoče delovanje javnih ustanov financirati tudi drugače kot le iz denarja davkoplačevalcev. A zmagovalec v tem primeru bržkone ni država, temveč tuj kapital, poraženec pa znova delovna sila, ki s presežnim delom ustvarja dobiček lastnika. Nemško podjetje v predstavitvi dejavnosti na svoji spletni strani tudi navaja, da obrat, ki je lociran v največjem slovenskem zaporu in ga imajo v stoodstotnem lastništvu, »zagotavlja najboljše tržne cene«.
KRŠITVE PRAVIC Sindikata delavcev zaprtih oseb ni, se pa lahko zaprti v zvezi z napotitvijo na delo in s tem povezanimi pravicami pritožijo direktorju zavoda oziroma generalnemu direktorju Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij.
»V preteklosti smo zabeležili nekaj pritožb obsojencev, vezanih na višino plačila in odmero dopusta za delo ter prenehanje pravic iz dela,« so povedali v Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij.
Terapija ali izkoriščanje?
Po podatkih je aktivnih nekaj več kot polovica slovenskih zapornikov, ki lahko delajo v javnih gospodarskih zavodih in zasebnih podjetjih ali pa opravljajo hišna dela. Toda njihove delovne pravice niso enake ljudem na prostosti, saj za enakovredno delo prejmejo približno četrtino plače tistih, ki delajo zunaj zapora. Zapornikom ne teče delovna doba in niso vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje. Vseeno pa je delo pomembno za duševno in fizično stanje zapornikov, saj bi bili brez njega zaporniški dnevi še daljši, ob tem zaporniki razvijajo različne delovne veščine in si povečujejo možnosti za uspešno vključevanje v družbo po prestani kazni, pravijo v Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij.
Želijo si več zapornikov v proizvodnji
Podjetje JMW Fire sicer tehnično ne zaposluje zapornikov, saj jih k njim na delo napoti Zavod za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Dob pri Mirni. Trenutno v njihovi proizvodnji dela 120 obsojencev ob 74 zaposlenih civilnih delavcih. Kot so nam povedali v podjetju, delavcem, ki presegajo pričakovanja, izplačujejo tudi nagrade. ZPKZ Dob pri Mirni v skladu s pravilnikom o plačilu za delo obsojencev obračuna plačilo za delo obsojencev, »tudi za uspešnost in stalnost, prav tako prejmejo dodatek za delo v posebno težkih delovnih razmerah«. V upravi podjetja so nam tudi povedali, da so normativi za delo zapornikov pri njih enaki kot za civilne delavce, hkrati si želijo povečati število napotenih zapornikov na delo k njim: »V zadnjem obdobju ocenjujemo, da država zanemarja pomen vključevanja obsojencev v delo – v našem podjetju bi takoj sprejeli na delo večje število zapornikov, saj zaporniki želijo delati pri nas.«
