Referendum o zakonu o drugem tiru tudi po ponovljenem glasovanju njegovim pobudnikom ni uspel, saj jim na volišča ni uspelo privabiti dovolj volivcev, da bi dosegli predpisani kvorum. Po zadnjih delnih neuradnih podatkih se je referenduma udeležilo 14,69 odstotka volivcev, pri čemer jih je nekaj več glasovalo proti zakonu, kot pa ga podprlo.
Tokrat se je prvič v zgodovini zgodilo, da so volivci o istem zakonu na referendumu odločali dvakrat. Prvo glasovanje je potekalo septembra lani, pobudnik referenduma Vili Kovačič pa je njegov izid uspešno izpodbijal na vrhovnem sodišču. To je izid referenduma razveljavilo in Državni volilni komisiji naložili, naj razpiše novo glasovanje.
Delni neuradni izidi Državne volilne komisije (DVK) po skoraj vseh preštetih glasovnicah kažejo, da se je referenduma udeležilo 14,69 odstotka volilnih upravičencev. Za uveljavitev zakona je glasovalo 49,93 odstotka, proti pa 50,07 odstotka volivcev.
To pomeni, da pobudnikom z referendumom ni uspelo zavrniti zakona o drugem tiru, saj bi se morala za zavrnitev zakona na referendumu izreči večina udeležencev, pri čemer pa mora ta večina hkrati predstavljati tudi najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Proti zakonu bi moralo glasovati okrog 340.000 volivcev, medtem ko se jih je današnjega glasovanja skupaj udeležilo dobrih okrog 250.000.
Kovačič: Tudi to glasovanje ni bilo pošteno
Preden je bila večina glasov preštetih je pobudnik referenduma Vili Kovačič povedal, da tudi vnovično glasovanje na referendumu o zakonu o drugem tiru ni bilo pošteno. Zatrdil je, da je vladajoča politika v zadnjih letih delala v smeri zmanjševanja verodostojnosti referendumov. O vnovični pritožbi se bo odločil, ko bo videl, kakšno bo razmerje med za in proti.
Kovačič nad podatkom o volilni udeležbi - zadnji podatek govori o 10,84-odstotni - ni razočaran, ker "približno čuti, kakšno je stanje demokracije v Sloveniji".
Vsi napori vladajočih v zadnjih letih so šli po njegovem prepričanju v smer, da se udeležba zmanjšuje. Spomnil je na primer na izkušnjo z nespoštovanjem referenduma o delovnem času trgovin.
"Referendumi izgubljajo na kredibilnosti zaradi nekredibilne politike," je prepričan Kovačič.
Ta trend je skušal s svojimi prizadevanji ustaviti, a kljub temu tudi ta referendum po njegovem prepričanju ni bil pošten.
Razmere se niso tako po njegovih besedah čisto nič izboljšale, ko gre za enakopravnost sodelujočih v kampanji. "Ni šlo samo za denar (nekaj manj kot 97.000 evrov op. STA)," je dejal in dodal, da je imela njegova pritožba na vrhovno sodišče, s katero je dosegel ponovitev glasovanja, več deset točk.
Na vprašanje, ali se bo zdaj spet pritožil, saj je že napovedal, da bo referendumski cirkus vrtel do onemoglosti in da bo, če bo treba, razveljavil tudi to glasovanje, je odgovoril, da mora najprej videti, kakšno bo razmerje med za in proti.
Trenutno, po okoli sedmih odstotkih preštetih glasov, kaže bolje podpornikom zakona (54,48 odstotka).
Zabeležili nekaj kršitev
Dežurna služba ministrstva za notranje zadeve je do 19. ure prejela 11 obvestil o domnevni kršitvi volilnega molka, povezanega z referendumom o zakonu o drugem tiru. Za devet obvestil so takoj ugotovili, da ne gre za kršitev, inšpektorat za notranje zadeve pa obravnava dve zadevi, za kateri obstaja sum, da gre za kršitev volilnega molka.
Kot so pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve, se ena od zadev, ki jih obravnava inšpektorat, nanaša na objavo na družbenem omrežju, druga pa na razdeljevanje letakov.
Na predčasnem glasovanju zakon podprli
Večina volivcev, ki so na ponovljenem glasovanju na referendumu o zakonu o drugem tiru glas oddali predčasno, je zakon podprla. Za je namreč glasovalo 54,48 odstotka, proti pa 45,52 odstotka volivcev.
Predčasnega glasovanja na referendumu o zakonu o drugem tiru se je v treh dneh, od torka do četrtka, udeležilo 12.633 volivcev oziroma 0,74 odstotka vseh upravičencev.
Volilni organi pa so že začeli šteti tudi glasove, oddane danes. Podatke bodo objavljali sproti. Glavnino glasovnic naj bi prešteli pred 21. uro, ko bo torej znana okvirna slika referendumskega rezultata.
Tedaj bo tudi znano, koliko volivcev se je udeležilo referenduma. Do 16. ure je bila volilna udeležba 10,67-odstotna, medtem ko je na prvotnem referendumu o tem zakonu, ki je potekal 24. septembra lani, do 16. ure glasovalo 14,30 odstotka volilnih upravičencev.
Da bi bil zakon na referendumu zavrnjen, se mora proti izreči večina udeležencev referenduma, pri čemer pa mora ta večina hkrati predstavljati tudi najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Glede na volilne imenike, pripravljene pred tokratnim referendumom, to pomeni okrog 340.000 volivcev.
Končno število glasov, potrebnih za izpolnitev kvoruma, bo Državna volilna komisija ugotavljala po referendumu, saj bodo k številu volilnih upravičencev prišteli morebitne volivce, ki so prišli na glasovanje, a so bili iz volilnega imenika pomotoma izpuščeni, odšteli pa bodo tiste, ki bodo umrli od sestave volilnega imenika do dneva glasovanja. Če pa bo udeležba nizka, bo že danes jasno, ali je pobudnikom referenduma uspelo.
