Javna osebnost

Rektor neuspešen s tožbo zoper sindikalistko

Gabrijel Toplak
7. 12. 2017, 21.00
Deli članek:

Sodnica Barbara Nerat pravi, da Igorja Tičarja osebno razume, vendar subjektivni občutek prizadetosti ne zadošča za obsodbo.

STA
Javornik Krečičeva želi, »da bi razsodba rektorja streznila in bo začel od začetka graditi socialni dialog, ki ga je povsem porušil«

STA
Igor Tičar sodbe ni želel komentirati, prav tako ne njegov zagovornik.

Rektorju Univerze v Mariboru Igor Tičar, ki je zasebno tožil predsednico Visokošolskega sindikata Slovenije na Univerzi v Mariboru Marijo Javornik Krečič zaradi domnevne razžalitve, s tožbo ni uspelo. Tožil jo je zaradi dveh člankov. V prvem naj bi na temo očitkov o spolnem nadlegovanju na rektoratu rektorjev odziv označila za seksizem, užaljen pa je bil tudi zaradi članka na temo naročanja pravnega mnenja o pogojih za njegovo upokojitev na stroške univerze, v katerem naj bi poskušal zaobiti zakonske določbe.

ZGOLJ KOT KRITIKA NJEGOVEGA DELA

Sodni senat mariborskega okrožnega sodišča je pritrdil prepričanju obrambe, da je rektor javna osebnost in s tem dolžan prenesti več kritike kot drugi ljudje. Predsednica Barbara Nerat je ob izreku sodbe pojasnila, da so to sprejeli na podlagi pravnih, ne dejanskih razlogov. Osebno razume Tičarja, da so ga besede sindikalne predstavnice prizadele, je dejala, vendar: »Subjektivni občutek prizadetosti ne zadošča za obsodbo.« Tako kot obramba Javornik Krečičeve je tudi sodnica izpostavila, da je rektor javna osebnost, tožena stranka pa sindikalna zaupnica. Sporne izjave Javornik Krečičeve je tudi sodišče razumelo kot kritiko dela rektorja, in ne njega osebno. »Ne moremo reči, da je bil vaš namen v razžalitvi Igorja Tičarja,« je izpostavila sodnica.

POMEMBNO SIMBOLNO SPOROČILO

Rektor in njegov odvetnik Janko Jerman sodbe, ki še ni pravnomočna, nista komentirala, zato niti ni jasno, ali se bosta nanjo pritožila. Javornik Krečičeva pa je dejala: »Sodišče je prepoznalo in potrdilo, da je bila moja kritika o rektorjem neustreznem ravnanju in odnosu do akademske skupnosti, predvsem do žensk, utemeljena. To se mi zdi nadvse pomembno simbolno sporočilo ter konkreten prispevek k začetku preseganja patriarhalnosti na univerzi in zunaj nje ter h krepitvi moči sindikata.«