60 poslancev iz vrst SMC, SD, DeSUS, Levice in Stranke Alenke Bratušek je namreč v torek sklenilo, da bo državni zbor začel postopek za spremembo 57. člena ustave, v katerega bi med drugim zapisali, da se osnovnošolsko izobraževanje v zasebnih šolah lahko sofinancira iz javnih sredstev pod pogoji in na način, kot to določa zakon. To bi pomenilo, da bi višino sofinanciranja zasebnih osnovnih šol z zakonom posebej določil DZ.
Po prepričanju treh ustavnih pravnikov Terška, Avblja in Toplaka je namen takšne spremembe ustave "razveljaviti učinke odločbe ustavnega sodišča", s katero je to pred tremi leti odločilo, da mora država javne programe v zasebnih osnovnih šolah financirati enako kot v javnih šolah, torej 100-odstotno.
Pri tem opozarjajo, da je "vladajoča koalicija, ki jo vodi profesor ustavnega prava, več kot tri leta odločbo preprosto ignorirala". "Pravice slovenskih otrok do enakopravne obravnave na področju obveznega osnovnošolskega izobraževanja so tako ostale kršene. Tako ravnanje je ustavnopravno nevzdržno. V luči dejstva, da so človekove pravice odraz politične morale, pa je tudi moralno zavržno," so zapisali v skupnem odzivu.
Po njihovem prepričanju nameravana sprememba ustave "pomeni zlorabo pravne oblike ustavnega amandmaja". "Gre ne le za nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča, za kršitev temeljnih ustavnih pravic otrok in njihovih staršev, gre za kršitev bistva ustavne demokracije. Ta bi bila, v primeru svoje uresničitve, pred ustavnim sodiščem sankcionirana z ugotovitvijo neustavnosti ustavnega amandmaja," so zapisali.
Zato omenjeni pravniki pozivajo parlament, "še posebej pa predsednika vlade, da ta ustavnopravno nesprejemljiv in moralno zavržni postopek spremembe slovenske ustave, ki tudi sicer ne uživa nikakršne podpore med slovensko ustavnopravno stroko, nemudoma ustavi".
Mogoče nelegitimno, ni pa nelegalno
Pravnik in nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude pa pravi, da tovrstno spreminjanje ustave lahko nekateri ocenjujejo kot nelegitimno, ni pa nelegalno, če je izpeljano po postopku, ki je predviden za to. "Jasno je, da gre v tem primeru za izogibanje ustavni odločbi, ampak je to še kar legitimna pot, če jo dosežeš po postopku, ki je predviden," je dejal in dodal, da je sicer možno, "da manever ne bo uspel", saj je bilo glasovanje tik na meji.
Spomnil je, da je DZ enkrat ustavo na ta način že spremenil, in sicer ko bi moral uresničiti odločbo ustavnega sodišča glede volilnega sistema. Konec 90. let je namreč ustavno sodišče odločilo, da mora DZ uzakoniti večinski volilni sistem, ki je na referendumu dobil največ glasov, a so poslanci ustavo spremenili tako, da so zapisali, da volitve potekajo po proporcionalnem volilnem sistemu.
Glede financiranja zasebnih šol pa Ude meni, da jim je mogoče za javni program, ki ga izvajajo, priznati financiranje v enaki višini kot javnim šolam, kar je sicer tudi ena od glavnih zahtev ustavnega sodišča, "res pa je tudi, da je dostop do zasebnih šol drugačen, saj lahko izvajajo neko selekcijo".
Po njegovi oceni lahko tisti, ki so na ustavnem sodišču spodbijali sedanji način financiranja zasebnih osnovnih šol, poskusijo spodbijati tudi spremenjeni člen ustave, če ga bo DZ sprejel. Lahko se denimo sklicujejo, da je v nasprotju s členom, ki govori o enakosti državljanov, vendar Ude ocenjuje, da bodo pri tem le stežka uspeli.
