TEŽAVE MLADIH

Plače mlajše generacije nižje od 1000 evrov neto

Matej Klarič
8. 8. 2017, 20.15
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 14.01
Deli članek:

Za mlajšo generacijo, rojeno okrog leta 1980 in pozneje, se pogosto govori, da bo živela slabše od svojih staršev. Na portalu Paylab so na podlagi pridobljenih podatkov preverjali, kakšne so plače mladih iz Srednje Evrope, z Balkana in iz baltskih držav.

Dreamstime
Dohodki mlajših generacij so prenizki, da bi si lahko privoščili nakup stanovanja.

Za 150 tisoč evrov vredno stanovanje pri nas mora oseba 30 let odplačevati več kot 400 evrov mesečnega kredita, kar je skoraj polovica dohodka mlade osebe.

Podatke so pridobili od uporabnikov njihove spletne strani, tako da ne gre za povsem zanesljive podatke, kljub temu pa kažejo pričakovane rezultate, da mlajša generacija zasluži manj od svojih staršev.

Tako mlajša generacija, čeprav je bolj izobražena od generacije staršev, ne zasluži več kot 1000 evrov neto plače. Pri nas neto plača rojenih med 1980 in 1990 znaša v povprečju 986 evrov. Tisti, ki so rojeni desetletje pozneje, pa prejemajo še manj, 839 evrov. Med izbranimi državami imajo plače višje samo na Češkem, v Estoniji ter na Finskem, kjer so izraziteje višje. Od izbranih držav so najnižje plače v državah nekdanje Jugoslavije.

Svet24

Težko do stanovanja

Ob prepuščanju stanovanjskih politik stihiji trga se v večini držav mladi soočajo tudi z velikim problemom glede osamosvojitve in nakupa stanovanja. Ker ni ustreznih politik, so tako mladi primorani do pozne starosti ostati pri starših. To potrjujejo tudi podatki Eurostata, ki kažejo, da v Srednji in Vzhodni Evropi 6 od desetih mladih do 34. leta živi pri svojih starših. V Sloveniji se ženske od staršev v povprečju odselijo pri 27, moški pa pri 29 letih. Dveletna razlika je značilna tudi za druge analizirane države.

Pol dohodka za stanovanje

Dohodki mlajših generacij so prenizki, da bi si lahko privoščili nakup stanovanja. Obenem pa je oteženo tudi pridobivanje kredita, saj ga mladi, ki delajo v nestanovitnih prekarnih službah, le stežka dobijo. Za ne preveč razkošno, 150 tisoč evrov vredno stanovanje mora tako oseba kar 30 let plačevati kredit, višji od 400 evrov. To pomeni, da bi morala taka mlada oseba skoraj polovico svoje plače nameniti za 30-letno odplačevanje kredita.

Tudi to so posledice neoliberalnega sveta, ki po eni strani varuje potrošnikove pravice in skrbi zato, da kupujemo nekaj centov cenejše blago v trgovinah. Obenem pa pozablja na potrebo po ustreznih stanovanjskih politikah, ki bi mladim omogočile cenovno dostopna stanovanja, s čimer bi privarčevali veliko več kot nekaj evrov v trgovini. 

Finski model

Na Finskem se ženske od staršev odselijo pri povprečni starosti 21,1 leta, moški pri 22,8 leta. Značilnost njihove stanovanjske politike je močna vloga države in subvencij, ki so močno odvisne od velikosti družine in socialnega položaja. Približno desetina jih dobiva tudi sredstva za stanovanjsko pomoč.