Navdušena nad odličnimi vini, razglednim stolpom in bogato zgodovino

Samantha in Graham prihajata iz Velike Britanije, natančneje iz Anglije. Že 25 let je njuno delo potovanje in odkrivanje sveta. Obiskala sta že veliko skritih kotičkov modrega planeta, vendar sta bila, kot povesta, nad prekmurskim še posebej navdušena.

V Sloveniji ju navdušujejo hribi, zeleni gozdovi, zračnost, ulice, ki se ne dušijo pod trumami živčnih in drvečih ljudi, čudoviti kotički neokrnjene narave, ki se skriva nedaleč stran od mesta, in mir. »Še vedno dajete velik poudarek ezoteriki, obožujete svež zrak, ki zaveje med ulicami, čistočo. Nepredstavljivo je, da lahko med odkrivanjem planin vodo iz potoka piješ, ne da bi jo bilo treba prečistiti. Presenetili ste naju tudi ljudje. Zelo odprti ste, čeprav na začetku nekoliko sramežljivi in zadržani. Hitro se spoprijateljite,« razlagata.

Mesto ima urejene table z oznako pomembnih kulturnozgodovinskih krajev.

Do Lendave z avtobusom

Opozorila sta na slabe transportne povezave ob koncu tedna, pravzaprav jih ni.

V Lendavo sta se odpravila, kot se za prava popotnika spodobi, z javnim prevozom. Iz Ljubljane, kjer trenutno živita, sta krenila minuli petek malce po osmi uri zjutraj, z avtobusom.

»Na spletni strani sva preverila možnosti prevoza do Lendave. Sicer imava avto, vendar se nama zdi veliko bolj vznemirljivo potovati z javnim prevozom, prav to da potovanju in odkrivanju krajev priokus dogodivščine,« pove Graham. Medtem pripovedujeta, da sta bila prej precej dolgo v Nigeriji, pa v Laosu, Kaliforniji in Pragi. Nato pa sta se odločila obiskati še Slovenijo, ki jo, še enkrat, naravnost obožujeta. »Pot do Lendave je trajala dobre tri ure. Hitro smo prišli do Maribora, nato pa se je vožnja malce vlekla po ovinkastih cestah, a sva uživala. Ob prihodu sva se pozanimala, kje lahko kupiva povratne vozovnice, a jih ni bilo mogoče kupiti, saj povratne avtobusne linije za vikend ni. Zato sva rezervirala vozovnice za vlak iz Murske Sobote. Čas vožnje je predvidoma enak,« pojasnjuje Samantha. Njuna prva kritika je sicer namenjena prav transportnim povezavam, ki so jima tudi v nadaljevanju povzročile nekaj nevšečnosti.

Sprehod po Lendavskih goricah ju je prevzel.

Ponudba hotelov je prav tako slaba, cene nočitev pa so zelo visoke.

Slabe nastanitvene možnosti

Ob prihodu v Lendavo sta najprej poiskala hotel, ki sta ga rezervirala, in se nastanila. »V mestu je precej slaba ponudba prenočišč. Na spletu težko najdeš karkoli, kar bi bilo blizu središču mesta. Pregledala sva Airbnb in številne druge spletne strani, a sva zraven termalno-zdraviliškega kompleksa komajda našla še kaj drugega. Tudi cene so precej visoke, pričakoval bi jih za Ljubljano, ne za Lendavo,« opisuje Graham. Soba, ki sta jo rezervirala, je bila sicer čista, lepo opremljena, osebje prijazno in ustrežljivo.

Arhiv

Na pot sta se odpravila z javnim prevozom, saj menita, da je potovanje in odkrivanje kraja tudi zaradi tega lahko dogodivščina in nova izkušnja.

Presenečena nad urejenostjo

Po krajšem počitku sta se odpravila raziskovat okolico. Ob prvem obisku mesta sta zelo hitro ugotovila, da gre za precej pomešano prebivalstvo z Madžari.

»Neverjetno se nama je zdelo, kako lepo se dopolnjujejo in so složni drug z drugim. Tudi z jezikom nimajo težav. To naju je zelo presenetilo. Samo mestno jedro je lepo urejeno. Stare hiše so obnovljene, ulice čiste, domačini prijazni. Ogromno sva se naučila ob prebiranju zgodovinskih knjig o mestu. Lendava je pravzaprav zelo pomembna za Slovenijo, saj se tam nahaja druga največja sinagoga v državi. Tu je še vedno prisotna ena izmed večjih judovskih skupnosti, mesto velja tudi za središče madžarske manjšine, sicer pa za mesto, kjer je mogoče pokusiti najboljši bograč (smeh). Poudariti morava, da so v okolici odlični vinotoči z vrhunskimi vini,« pohvalita Samantha in Graham.

Obiskala sta torej sinagogo, v kateri je urejen muzej s fotografijami, ki prikazujejo holokavst slovenskih judov v času druge svetovne vojne in njihovo življenje v koncentracijskih taboriščih. »V muzeju sem pogrešala morda malce več temačnosti, ki zaznamuje večino muzejev, v katerih so zbirke iz druge svetovne vojne. Povedati moram tudi, da nikjer nisem našla opisov slik in predmetov v angleščini, zato sva bila omejena na lastno razlago, sodeč po fotografijah. Povsem drugače je bilo ob obisku gradu, ko so nama najprej predvajali desetminutni videoposnetek v angleškem jeziku, pozneje pa naju je skozi muzejsko zbirko spremljal vodič in nama ponudil razlago. Veliko nama je povedal o zgodovini mesta, sproti je o tej pripovedoval tudi ob fotografijah in razstavljenih predmetih. Na gradu si je mogoče ogledati fotografsko razstavo, razstavo male plastike iz bronaste dobe, razstavo metuljev, prav tako sva si ogledala gostujočo razstavo Salvadorja Dalija. Čudovito je bilo,« pove Samantha.

Na razstavo Salvadorja Dalija so ju opozorili tudi v turističnoinformacijskem centru (Tic), kjer so ju sicer opremili s številnimi brošurami in pomembnimi podatki, ki so jima koristili ob odkrivanju prekmurskega bisera: »Ja, v Ticu je bilo zabavno, saj je informatorka, ki naju je sprejela, zaposlena šele nekaj dni in je bila pri podajanju informacij malce negotova, vendar prijazna, in zelo se je potrudila. Svetovala nama je tudi, kje lahko pokusiva lokalno hrano. Odlično je govorila angleško.« Prav tako sta si ogledala kulturno središče, ki je delo pomembnega madžarskega arhitekta. Prostor služi za različne koncerte, predstave in druge dogodke, ki se zvrstijo v kraju. Pred samo zgradbo pa je, kot povesta, lepo urejen trg s fontano.

Kulturno središče je oblikoval pomemben madžarski arhitekt.

Navdušena nad razgledom in vrhunskimi vini

Obiskala sta Vinarium, razgledni stolp na enem izmed bližnjih hribov, kjer ponujajo vrhunska okoliška vina. »Obisk razglednega stolpa je bil odlična izbira. Ko prideš na vrh, vidiš kilometre daleč. Vidi se daleč v notranjost Slovenije, na Hrvaško, videti je tudi zajeten del Madžarske, res, povsem me je prevzelo,« pripoveduje Samantha. »Prav tako sva obiskala vinotoč nedaleč stran. Priznati moram, da so nama ponudili vrhunska vina. Že zato je vredno obiskati ta kraj,« dodaja Graham. Po vinski poti, ki ju je navdušila s čudovitim razgledom, sta se počasi vrnila v središče mesta in v hotel. Ker je bila ura že precej pozna, Samantha in Graham pa tudi že precej utrujena, sta legla k počitku.

V vinogradništvu Čuk sta pokušala slovenska vrhunska vina.

Prva tovarna dežnikov

Plusi in minusi

+ mesto je urejeno in čisto, bogata kulturnozgodovinska tradicija, zanimiva vinska pot in odlična vina

- previsoke cene hotelov, slabe prometne povezave, gostišča s prenočišči so od središča mesta precej oddaljena

Naslednje jutro sta po odličnem zajtrku, ki je bil vključen v ceno, pospravila prtljago, se zahvalila hotelskemu osebju za gostoljubnost in se odpravila na krajše raziskovanje mesta. »Našla sva še en muzej, vendar si ga nisva imela časa ogledati. Gre za muzej, v katerem je predstavljena zgodovina prve tovarne dežnikov v avstro-ogrskem cesarstvu, na ogled je tudi faksimile ene izmed prvih tiskanih slovenskih knjig, pridigarja Györgyja Kultsarja. Po dolgem sprehodu sva si privoščila kavo in kos torte v središču mesta, nato pa se počasi pripravila na odhod. Aja, poklicala sva taksi, da naju je prepeljal iz Lendave v Mursko Soboto, nato pa, kot že povedano, pot do Ljubljane nadaljevala z vlakom. Imela sva se lepo in zares sva uživala na tem kratkem, a zelo poučnem in predvsem vinsko-kulinaričnem izletu. Hvala za to čudovito priložnost,« se zahvalita Samantha in Graham.