Pri povečanem pojavu želatinoznega planktona, kamor uvrščamo tudi meduze, gre za ciklično fazo in do neke mere naraven pojav, pojasnjuje vodja piranske Morske biološke postaje Andreja Ramšak. Delno pa k temu prispeva tudi človek. Mesečink, ki veljajo za najbolj nevarno vrsto ožigalkarjev, sicer v našem morju že nekaj let niso opazili.
Študija univerze iz italijanskega Lecceja, ki jo je nedavno povzela italijanska tiskovna agencija Ansa, navaja, da se je število opažanj meduz v Sredozemlju med letoma 2009 in 2015 povečalo kar za desetkrat.
Ramšakova je potrdila, da je meduz danes več kot denimo pred 20 leti, je pa hkrati opozorila na cikličnost pojava teh organizmov. Dolgoročne študije in analize so namreč pokazale, da gre tu za desetletne cikle povečane oz. zmanjšane pojavnosti.
"Smo v ciklu, ko je želatinoznega planktona več, kar je del naravnega pojava," pravi Ramšakova. Delno k temu pojavu prispeva tudi človek z večjim obremenjevanjem morja, vendar obstaja premalo študij, da bi natančno ugotovili, v kolikšni meri na to vplivajo antropogeni dejavniki.
Dosedanje študije sicer niso mogle potrditi povečanega pojavljanja želatinoznega planktona na globalni ravni, je dodala vodja Morske biološke postaje.
Povečano število opažanj pa gre pripisati tudi povečanemu obisku morja. Tako imamo več turistov, kopalcev in potapljačev, ki opazijo več vrst in več vsaj zanje nenavadnih organizmov. Po drugi strani pa moderni pomorski transport prispeva k naselitvi tujerodnih vrst, ki se lahko ustalijo v novem okolju in povzročajo težave, kot je bil primer rebrače v Sredozemlju.
Meduze sodijo sicer med ožigalkarje in vse imajo toksine oz. strupe, le da nekatere ožgejo bolj, druge pa manj. Najbolj nevarna je v tem smislu mesečinka, ki pa je v našem morju že nekaj let niso opazili.
Pri bližnjih srečanjih z morskimi organizmi velja sicer splošna previdnost. Ko opazimo nam nepoznano žival, si jo moramo previdno ogledati. Pri tem obstaja kar nekaj možnosti, denimo prek pametnega telefona, da vsaj približno ugotovimo, kam žival sodi, svetuje Ramšakova. Ključno pa je spoštljivo ravnanje z živaljo: "Ni potrebno, da se je dotikamo, da jo vzamemo v roke, lahko se ji verjetno izognemo oz. zaplavamo stran."
Kot je dodala Ramšakova, se lahko ljudje za informacije obrnejo tudi na Morsko biološko postajo, bodisi prek telefona bodisi prek elektronske pošte.
Če vendarle pride do ožiga, je ožgano mesto treba sprati z morsko vodo, ga ne drgniti ter obiskati zdravnika, ki bo predpisal ustrezno zdravljenje.
Vodja Morske biološke postaje ob tem ugotavlja, da je čedalje več nenavadnih pojavov oz. pojavov, ki jih laična javnost tudi zaradi razmeroma slabega poznavanja živalstva in rastlinstva dojema kot nenavadne. Zato bi bile po njenem mnenju dobrodošle opozorilne oz. informativne table. Ob tovrstnih tablah pa bi kopalci vedeli, kaj jih čaka v morju in bi se temu primerno lahko tudi obnašali.
Čeprav pri nas ni vrst, ki bi bile zelo ali celo smrtno nevarne, pa sta vedno potrebna previdnost in skrbno ravnanje, je še dejala Ramšakova.
