Prepričan je, da je dati kosu lesa, ki je obsojen na propad, novo življenje privilegij.
Dve desetletji je imel Jože kot obrtnik splošno mizarstvo, a je zaradi težav s hrbtenico delavnico zaprl. V njegovem primeru bi lahko rekli, da se vse zgodi z namenom.
Jože Agnič si je namreč našel zaposlitev, a na les ni pozabil. Še več! Uresničevati se mu je začela dolgoletna želja, da bi izdeloval darilni program iz lesa. Pred letom in pol je odprl osebno dopolnilno delo, ki ga je poimenoval Lepote belokranjskega lesa Agnič, domov pa je začel prinašati les, ki ga, kot pravi v šali, ne mara nihče drug.
LE BELOKRANJSKO
Agničevi izdelki so narejeni zgolj iz belokranjskega lesa. »Najbolj so mi pri srcu jablane, sicer pa tudi orehov, češnjev in slivov les. Poseben izziv mi predstavljajo kosi lesa, ki so polni grč, so poškodovani, skratka vse prej kot idealni. Prav takšnemu, v očeh mnogih odpisanemu lesu dajem življenje in priložnost, da znova zažari v vsej svoji lepoti,« pove o sebi.
SAMI UNIKATI
Jožetovi izdelki so izdelani ročno, vsak posebej pa je unikat in ima hkrati okrasno in uporabno vrednost. Od nakita je med njimi mogoče najti manšetne gumbe, metuljčke, zapestnice, prstane, uhane, verižice. Zanimive so sklede za sadje in deske, izdeluje pa tudi lesena srca, ki jih je poimenoval srca narave za srečo. Prvi ocenjevalec vsega, kar pride izpod njegovih rok, pa je žena Tatjana. »Ko potrdi, da so izdelki primerni, gredo v javnost. A ko naredim izdelek, je opravljena šele polovica dela. Veliko pozornost z ženo in hčerkama Tjašo in Urško, ki pomagata, namenjamo dekoraciji,« pove Jože.
Prvič se je predstavil širši javnosti na nedavnem Jurjevanju v Črnomlju, ko je v Primožičevi hiši odprl razstavo z naslovom Ko narava spregovori. »Zanimanje za izdelke je bilo kar veliko. Predvsem pa sem trdno odločen, da ne bom odnehal,« je zadovoljen Jože Agnič.
