Slovenija ima »primerjalno gledano zelo dobro družinsko politiko,« so zapisali, »ki je podprta s številnimi in raznolikimi ukrepi. Gre za različne oblike transferjev, subvencij in olajšav ali drugih ugodnosti, ki so jih deležne družine oziroma starši, ki imajo otroke.«
Rodnost pada
Rodnost se kljub temu znižuje, pada že od prve polovice osemdesetih let naprej. Strokovne ugotovitve kažejo, da »enostavnih in univerzalno učinkovitih rešitev« za dvig stopnje rodnosti ni ter da je treba iskati »možne rešitve in ustvarjati spodbudno okolje za odločanje za družino«.
Družinska politika ima majhen vpliv
Z ministrstva so še sporočili, da se ljudje odločijo za otroka, ker si ga želijo imeti, »ukrepi družinske politike pa imajo zelo omejen vpliv na odločanje zanj«. Tako kažejo raziskave. Kakor tudi, da so ukrepi, ki pa bi lahko imeli pozitiven vpliv na stopnjo rodnosti, »zlasti ukrepi za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, zato morajo ukrepi družinske politike podpirati usklajevanje poklicnega in družinskega življenja«.
Kot negativne vplive so navedli negotove razmere v družbi, zlasti glede ekonomskega in stanovanjskega položaja. »Država mora poskrbeti za ugodne razmere (predvsem za mlade) na področju trga dela in zaposlovanja ter na področju stanovanjske problematike. Hkrati pa je treba več pozornosti nameniti ozaveščanju o ukrepih družinske politike in drugih ukrepih, ki vplivajo na položaj otrok in družin, saj družine ne poznajo dovolj dobro vseh možnosti, ki jih imajo na voljo,« so še zapisali na ministrstvu.
