Novice Svet24

Nabrala jih je na zelenici pred gradom Grm v Novem mestu, a so jo od tam pregnali. »V okolici gradu sem nabrala regrat in kasneje še nekaj trobentic, iz katerih si naredim zeliščni pripravek za lajšanje zdravstvenih težav. V tistem času sta s parkirišča v grad odšla neznana gospa in gospod, nakar se je ta gospod vrnil in me z zelenice pregnal z besedami, da nimam pravice tam nabirati trobentic. Ko sem ga vprašala, ali ni to občinska zemlja, mi je odvrnil, da ni, in rekel, da je to njihovo,« nam je še vedno precej pretresena pripovedovala gospa. Nabrane trobentice je želela moškemu vrniti, a jih ni želel.

Izkazalo se je, da je gospo pregnal Mitja Simič, vodja novomeške enote zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki deluje v grmskem gradu. »Sodelavci so me opozorili, da nekdo v parku krade trobentice. Skozi okno pisarne sem opazil, da gospa v območju grajskega parka iz tal izrezuje trobentice in jih tlači v vrečko. Ker imamo v območju grajskega parka neprestano težave s krajo cvetja in grmovnic, sem stopil sam do nje in jo opozoril, da naj tega ne počne več, ker to ni prostor, kjer bi lahko vsakdo jemal, kar se mu zahoče,« nam je Simič pojasnil svoje dejanje.

Igor Vidmar

Park je zavarovan

Zemljišče je v lasti ministrstva za kulturo in je del kulturnega spomenika Park ob gradu Grm, ki je zavarovan z občinskim odlokom. Za park velja varstveni režim, ki med drugim določa ohranjanje njihovih vrednot, med katere sodijo tudi rastline. »Sicer pa bi moralo biti vsakomur jasno, da pomeni uničevanje ali odtujevanje cvetlic in grmovnic iz parka siromašenje parkovnih kakovosti in da je to vsaj moralno, če že ne tudi drugače sporno,« je prepričan Simič. Priznamo, da smo ob zapisanem ostali brez besed.

Iz kabineta novomeškega župana so o trobenticah, ki sicer ne spadajo med zavarovane rastlinske vrste in zanje ne veljajo nobene omejitve ali prepovedi nabiranja, odgovorili: »Mestna občina nima odloka, ki bi konkretno urejal nabiranje rastlin oziroma trobentic.« Tudi oni so opozorili na omenjeni odlok o kulturnih spomenikih lokalnega pomena in posledično varstveni režim.

Svet24

Večkrat kradejo cvetje

Podobno kot park ob gradu Grm sta z istim občinskim odlokom zaščitena tudi drevored ob Rozmanovi ulici in Kettejev drevored oziroma Marof, kot mu še pravimo Novomeščani. Ali torej pomeni, da si tudi tam meščani ne bi smeli utrgati kakšne cvetlice? Seveda ne, varstveni režim za parke in vrtove sicer dopolnjuje še varstveni režim za drevorede, a vsakomur je jasno, da z nekaj ubranimi trobenticami ne more nastati nepopravljiva škoda.

Tega se navsezadnje zaveda tudi Simič: »Že večkrat smo v parku ob gradu zasadili kakšne rastline, recimo rododendrone in sivko, pa so nam jih vse kar pobrali, saj si marsikdo predstavlja, da lahko tu počne, kar hoče. V tej zgodbi s trobenticami se naše stališče mogoče sliši hecno in nenavadno, ampak tudi to naravno pomladansko cvetje prispeva k celotni podobi parka. Seveda se ne pozna, če kakšen sprehajalec sem in tja ubere kakšno trobentico, ampak predstavljajte si primer, da bi se to dogajalo dnevno s polnimi košarami, potem jih kmalu ne bi bilo več.«