Medtem ko večina ljudi danes prisega na svoje mobilne telefone, svetovni popotnik, ki »živi« na motorju, stavi še na fotoaparat in predvsem prenosni računalnik, ki je pravzaprav njegova pisarna.
Zvone, znano je, da veliko potujete sami, toda kdo je vaš najboljši digitalni pomočnik?
V bistvu so moji pomočniki kar trije, tudi štirje. Že lep čas ne grem nikamor brez satelitske navigacije in telefona, ki predstavlja zvezo s svetom in mojimi objavami, istočasno pa lahko pogojno nadomesti računalnik. No, tudi brez prenosnega računalnika enostavno ne gre – ta je moja zveza s svetom, pisalni stroj, fotografska temnica, videomontaža, poštni predal, medijska centrala in pisarna.
Je bilo v časih, ko še niste imeli digitalnega fotoaparata in prenosnika, vaše delo lažje ali težje?
Bilo je drugačno. Je pa res, da je razvoj tehnologije olajšal moje življenje in delo. Stvari so se v času mojega popotniškega življenja zelo spremenile. Naj bom nostalgičen: leta 1983 sem se z motorjem odpravil na štiriletno potovanje okoli sveta, v New Yorku sem kupil prenosni pisalni stroj in se enkrat na mesec ali dva ustavil, da sem razvil filme, napisal reportaže in s pošto vse skupaj poslal našim časopisom.
Kako dolgo ste že zvesti thinkpadom?
Od vekomaj. Peš, z nosači, s kamelami, v džipih, na čolnih in motorjih, skozi puščave in goščave … ni da ni, kam vse sem ga vlačil, in nič mu ni prišlo do živega. Čeprav sem, odkar delam s prenosnikom, zamenjal tri modele, predvsem na račun zmogljivosti, moram thinkpadom priznati izjemno vzdržljivost – nikoli, ampak res nikoli, se na poti niso odločili za stavko ali grdo obnašanje. »Čudo« deluje in tudi Kitajci očitno že lep čas niso več samo proizvajalci poceni in kvarljivega blaga.
Bi se radi vrnili v (tehnološko) preteklost?
Kje pa, odvisen sem, krepko na trnku in ne gre(m) več dol! Je šel svoje čase normalen dedec z železne sekire nazaj na kamnito? Ni šel! Tudi jaz svojega lenova pač ne dam.
