V slovenski družbi, kjer je iz leta v leto manj porok, ravno obratno pa ločitev, je 65-letnica zakonske zveze dosežek posebne vrste. Pravzaprav bi Golobovima lahko podelili kako medaljo.
Recept za tako dolg in zadovoljen zakon je ljubezen, razumevanje, spoštovanje, potrpežljivost in prilagajanje drug drugemu ter trdna krščanska vera.
Majda je stara 85 let, Anton pa bo prav kmalu 90. »Najpomembnejše je, da sva še oba. Vse življenje je lepo imeti svojega človeka,« pove Majda.
Na klasično vprašanje, kaj je recept za tako dolg in zadovoljen zakon, povesta, da prav gotovo ljubezen, takoj zatem pa razumevanje, spoštovanje, potrpežljivost in prilagajanje drug drugemu ter trdna krščanska vera. Nikoli nista pomislila na ločitev, pa ni bilo vedno lahko.
V Jablan po dekle
Poznala sta se že od mladih nog, saj je bila Majda doma iz sosednje vasi, iz Jablana. Tako Anton ni imel prav daleč hoditi vasovat. Srečevali so se pri maši, sicer pa so fantje ob nedeljah popoldne, ko ni bilo dela na kmetih, vzeli pot pod noge in šli na obisk k hišam, kjer so bila dekleta.
Srečevali so se pri maši, sicer pa so fantje ob nedeljah popoldne, ko ni bilo dela na kmetih, vzeli pot pod noge in šli na obisk k hišam, kjer so bila dekleta.
»Pri Papeževih je bilo pet punc, tako da smo fantje iz soseske radi zahajali tja. Majda mi je bila takoj všeč in tudi jaz njej,« odkrito pove Anton in doda, da je bilo dekle k sreči pogodu tudi njegovi družini. Hodila nista prav dolgo, kmalu sta se poročila.
Začela sta skromno. Služb ni bilo, družina je živela od kmetije, kmalu sta se odločila za popoldansko obrt izdelovanja strešne opeke kar na domačiji.