Zakon!
Velja sicer novela kazenskega zakonika, ki je zvišala kazni za surovo ravnanje z živalmi in njihovo trajno pohabitev, a vseeno ne vključuje predloga odvzema živali v primeru mučenja.
Spomnimo, v četrtkovih popoldanskih urah so ljubljanski policisti prejeli obvestilo občanke, da je na Rudniku v parkiranem vozilu že dalj časa pes, ki je v slabem stanju. Ko so na parkirišče prispeli policisti in gasilci, so ugotovili, da je v parkiranem modrem renault meganu nemški bokser, in se takoj lotili reševanja iz avtomobila, a je pes na žalost že prej poginil. »Kadaver je bil odpeljan na Nacionalni veterinarski inštitut, kjer bodo opravili obdukcijo, da se ugotovi dejanski vzrok pogina,« je povedala Maja Ciperle Adlešič s Policijske uprave (PU) Ljubljana. Policisti zbirajo obvestila v smeri sumov storitve kaznivega dejanja. Temperatura zraka je bila sicer v tistem času okoli 17 stopinj Celzija, a tudi v takih razmerah se lahko v vozilih, izpostavljenih soncu, živo srebro dvigne kar dvakrat, kar pa je zelo nevarno za živali, ki so bolj občutljive na vročino kot ljudje.
Malomarnost ali kaznivo dejanje?
Takšni dogodki imajo lahko znake kaznivega dejanja mučenja živali po 341. členu kazenskega zakonika ali prekrška po 4. členu zakona o zaščiti živali, lahko pa gre tudi za izredni dogodek.
Na policiji so povedali, da je za tistega, ki v razgretem avtomobilu pusti žival, zagrožena globa od 800 do 1200 evrov. Če pa obstajajo elementi kaznivega dejanja mučenja živali, je zagrožena zaporna kazen od enega do dveh let. Policija glede na način storitve »puščanja živali« v vozilu statistike sicer ne vodi. »Iz prakse lahko povemo, da obravnavamo nekaj primerov na leto. Dejstvo pa je, da se s številom primerov, predstavljenih javnosti, občutljivost in ozaveščenost ljudi povečuje, več takih primerov pa obravnavamo, ko gre za nadpovprečno topla poletja,« je povedala tiskovna predstavnica PU Ljubljana.
Kaj lahko storimo?
Tako policisti kot društva za zaščito živali pozivajo k večji ozaveščenosti lastnikov.
Primeri, ko neodgovorni lastniki živali puščajo v razgretih vozilih, niso redki. Društva za zaščito živali opozarjajo, da so pristojni neusklajeni, ko je treba ukrepati, zato se sprašujejo, ali lahko sami razbijemo steklo vozila, da bi rešili ujeto žival. Policisti navajajo, da ima življenje v takih primerih prednost pred materialnim premoženjem. Na policiji pojasnjujejo, da lahko priča primer prijavi pristojni veterinarski inšpekciji ali policiji, saj sta obe pristojni za nadzor nad spoštovanjem določil zakona o zaščiti živali. »Za varstvo živali je neposredno pristojna Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, zato policisti pred vstopom v vozilo praviloma prek njih poskušajo na kraju zagotoviti prisotnost veterinarja ali njihovega inšpektorja, ki bo poskrbel za žival, če to ni mogoče, pa vsaj pridobiti njihov napotek o ukrepih za zaščito ogrožene živali,« pojasnjuje Ciperle Adlešičeva.