Res je, da ni bilo organizirane nobene večje oziroma turistično obarvane prireditve, pač pa je bil program namenjen izključno občanom. Tudi sicer je Izola bolj usmerjena v organizacijo manjših kvalitetnih dogodkov, in ne množičnih prireditev.
Izola ni samo obmorsko mestece z bogato ribiško zgodovino, vendar tudi kraj, kjer so odraščali mnogi uspešni športniki. Od olimpijca Vasilija Žbogarja in odbojkarja Mitja Gasparinija do rokometaša Boruta Mačkovškega. Vse naštete so v središču mesta sprejeli z veličastnim dogajanjem. In ravno po tem, ko se je Borut vrnil domov, je v krogu Društva navijačev Ribari Izola zavrelo. Jezo stresejo na mestno oblast, ki se po njihovih navedbah hvali z organizacijo sprejema, in se ob tem sprašujejo: »Na kakšen način so sodelovali in kaj je občina prispevala k dogodku? Naj poudarimo, da je bil sprejem kot vedno doslej pobuda Ribarov kot navijaške skupine. Tokrat smo sodelovali z Rokometnim društvom Izola ter Centrom za kulturo, šport in prireditve Izola.«
Sprejem športnikov pripravljen s srcem
Zaskrbljeni so tudi nad tem, da se mestne oblasti ponašajo z nazivom »Izola, mesto športa,« saj menijo, da k tej zgodbi pripomorejo malo in da predstavniki občine niso prisotni na domačih tekmah. Gredo pa še dlje: »Nam, ki živimo s športom, je samoumevno, da za vsakega uspešnega športnika organiziramo sprejem. To delamo s srcem. Jasno je, da je potreben tudi finančni vložek, ki smo ga vedno doslej krili sami. Zakaj si občina lasti zasluge za športne dosežke in organizacijo brez izkazane finančne oziroma še bolj moralne podpore?« Brez dvoma so tovrstni sprejemi pomembna samopromocija in popestritev dogajanja v mestu.
Izola brez dogajanja
Zavračajo tudi očitek glede odhoda Eurofesta in odgovarjajo: "Na začetku se je ta festival organiziral skupaj z izolskim rokometnim društvom, čez čas pa je blagovno znamko prevzel podjetnik, gospod Barič."
Izolo vidijo kot mesto duhov. Izredno razočarani so, da ne gosti več mednarodnega rokometnega festivala: »Izgubili smo dogodek z dušo, kot je Eurofest, in muzej Parenzana, da ne naštevamo naprej. Ker ostajamo brez ključnih dogodkov, svoje občane odgovorni za izolski turizem vabijo na drsanje v Koper in novoletni ognjemet v Portorož. A resnično ni nikakršnega interesa za minimalen vložek v dogajanja za svoje ljudi? Neinteres torej ni izkazan le do športa, ampak do celotne lokalne skupnosti. Če se tudi mi posamezniki zlijemo v monotonost in neaktivnost, tako kot to počnejo odgovorni v naši občini, bo mesto v kratkem povsem izgubilo dušo.«
Milijon za investicije in šport
Sredstva za tekoče delovanje in investicije v šport v tem letu skupaj znašajo 931.244 evrov. Na podlagi tega brez težav zatrdijo, da je mesto prepleteno s športom oziroma spodbuja zdrav načina življenja: »Imamo kar 11 otroških igrišč, rekreacijski park Livade in vadbene postaje vzdolž kolesarke poti Parenzane.«
