Droge in politiki

Koliko naših poslancev uživa droge?

Žiga Kariž
19. 2. 2017, 10.36
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Poslanec Andrej Čuš je pozval poslance, naj se mu pridružijo in naredijo test, ki bi razkril, kdo je užival prepovedane substance in kdo ne.

Profimedia
Fotografija je simbolična.

Posnetek mladih članov stranke SDS, ki uživajo kokain, je spet obudil razpravo o tem, ali bi se morali poslanci in ostali državni funkcionarji redno testirati zaradi prisotnosti prepovedanih substanc v organizmu.

Taki pozivi niso nič novega. Leta 2011 je k sprejemu zakona, ki bi določal, da bi z žrebom določali, kateri funkcionar bo moral kdaj opraviti test, pozvala SDS, a je bil predlog zavrnjen. Zakon so predlagali le nekaj mesecev po tem, ko se je morala zaradi govoric o uživanju kokaina in celo predoziranju javno braniti takratna ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal.

Zlobni jeziki so takrat poleg Kreslove med uživalce belega prahu uvrstili tudi zdajšnjega predsednika Boruta Pahorja, a govoric tako o Kresalovi kot o Pahorju ni uspel nihče dokazati.

Testiranje politikov

Pred nekaj leti so drzen preizkus naredili naši sosedi Italijani. Pod pretvezo, da tuja televizija pripravlja prispevek o državnem proračunu, so povabili 50 poslancev, da izrazijo svoja mnenja. Med govorom je k njim pristopila maskerka in jim obrisala potna čela. V potu so našli sledi kokaina kar pri osmih odstotkih udeležencev. Slovenska novinarka Katarina Stojanović Keček je pred leti po straniščnih školjkah parlamenta zbirala vzorce urina in v nekaterih s testom ugotovila prisotnost prepovedanih substanc.

Spretna poteza

Poteza poslanca Andreja Čuša, ki je v četrtek pred kamere stopil s toksikološkim izvodom, iz katerega je razvidno, da v njegovem organizmu ni sledi prepovedanih substanc, je sicer dober piar, a v resnici ne dokazuje ničesar. Kokain je v urinu namreč prisoten največ tri dni, prav tako heroin in amfetamini. Daljši čas je v urinu prisotna le marihuana, in sicer do 30 dni. Tudi pozivi k sprejemu zakona, ki bi poslance prisilil k obveznemu testiranju, so bolj ali manj namenjeni ustvarjanju dobrega vtisa. Glede na trenutno veljavno zakonodajo bi taka testiranja v primeru poslancev lahko uvedel državni zbor z internim aktom.

Zakon nepotreben

Test na droge mora delodajalec, torej v primeru poslancev državni zbor, predvideti v splošnih interno sprejetih aktih, pravilnikih ali pogodbi o zaposlitvi s posameznim delavcem. Za potrditev suma, da obstaja določena bolezenska odvisnost od mamil, pa mora delodajalec pridobiti dokaze za neko ponavljajoče se odvisniško vedenje. V Zakonu o varnosti in zdravju pri deluje je zapisano tudi, da lahko dokaze o uživanju mamil delodajalec pridobi le s soglasjem oziroma privolitvijo delavca.