Po besedah Rudaša po 21. členu Zakona o financiranju občin ne bo več mogoče reševati romske problematike. Zato je nujno, da se občinam z romskim prebivalstvom da več denarja.
Kot je dejal predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš, se v zadnjem času dogajajo stvari, ki se po njegovem ne bi smele. »Občine, Cerkev in zasebni lastniki prodajajo svoja zemljišča, na katerih živijo Romi, in zahtevajo, da se ti odselijo. Občine sprejemajo občinske prostorske načrte in projektirajo obrtne cone in stanovanjske soseske na zemljiščih, kjer živijo Romi. To se dogaja na primer v občini Krško, Škocjan in še kje. Mnogi sosedi Romov so postali nestrpni in v bližini romskih naselij gradijo zidove, čemur smo priča v Grosupljem. Po drugi strani pa v nekaterih naseljih Romi še vedno živijo brez osnovnih življenjskih dobrin, kot sta voda in elektrika. Ne smemo dovoliti, da bi naši otroci v 21. stoletju živeli v pomanjkanju možnosti za osebni razvoj. To je treba spremeniti, pa tudi če pade vlada,« je odločno dejal Rudaš.
Obregnil se je tudi ob migrante. »Veliko skrb država zadnje čase namenja beguncem, kar je prav. Ampak kaj pa ostali? Vsak migrant, ki gre mimo, ima že več pravic kot mi Romi, ki tu živimo preko sto let,« je dejal.
Pričakovanja od novega zakona
Romski svetniki dali enotno podporo spremembam Zakona o romski skupnosti, ki naj bi pravico do bivanja postavil nad pravico do zasebne lastnine.
Z njim so se strinjali navzoči, ki so enotno podprli predlog dopolnitev Zakona o romski skupnosti v RS, od katerega veliko pričakujejo. Po besedah Rudaša je predlog zakona »življenjsko naravnan«. Med drugim bo prepovedal prodajo zemljišč, na katerih živijo Romi, prinesel bo dvojno glavarino Romom, kar pomeni, da bodo občine z romskim prebivalstvom deležne namenskega denarja za urejanje romske problematike, zlasti osnovne komunalne infrastrukture, omogočil bo spremembo sestave Sveta romskih skupnosti, ki ga sestavlja 21 članov, pa v njem niso vsi predeli Slovenije enakomerno zastopani. »Boriti se moramo za boljše življenje Romov,« je dejal Haris Tahirović Jelenc iz Zveze Romov Slovenije in se skupaj z drugimi strinjal, da romski svetniki svoj mandat v Svetu romske skupnosti vežejo na sprejem zakona v DZ RS. O tem so sprejeli tudi sklep.
V forumu si prizadevajo še, da bi tudi tam, kjer so občinski prostorski načrti že sprejeti, pa občine romskih naselij niso vključile v ta strateški dokument oziroma so tam projektirale cone ali stanovanjske soseske, dosegli upravni spor. »Kajti pravica do zemljišča oziroma bivanja naj bo nad pravico do lastništva. To je možno, o tem smo se posvetovali, tu vidimo rešitev za Loke, Dobruško vas,« je dejal Rudaš.
Romski svetniki zapostavljeni?
Velik korak za Rome je po Rudaševih besedah tudi nedavni vstop Foruma romskih svetnikov Slovenije v Skupnost občin Slovenije. Romski svetniki so opozorili na težak položaj romskih svetnikov, da so v občinskih svetih pogosto zasmehovani, da ni prave komunikacije z župani, njihovi predlogi so zavrnjeni. »Ko spregovori romski svetnik, seje potekajo na meji demokracije in ksenofobije,« je svojo izkušnjo povedal Rudaš. Niso se strinjali z mnenjem predsednika Zveze Romov za Dolenjsko Bogdanom Mikličem, da mnogi romski svetniki delajo slabo in premalo. »Delamo, a se ne hvalimo,« je dejal Rudaš, Dušica Balažek, ki je bila novomeška romska svetnica pet let, pa je dodala, da je brez podpore lokalne skupnosti oziroma kolegov svetnikov težko kaj doseči, čeprav so pravilni tudi pritiski na državo.
