Na državni proslavi sta se takole zadržano prvič po sporu rokovala in na kratko pokramljala prva moža stranke SMC, Miro Cerar in Milan Brglez. Čeprav je od spora minilo že 12 dni, se Cerar očitno noče sestati z Brglezom, ki ga k temu poziva. V stranki pa neuradno izražajo vse večjo zaskrbljenost.
Ko je SMC na preteklih volitvah kot novoustanovljena stranka dobila kar 36 poslanskih sedežev, je to veljalo za izjemen uspeh. Stranka, ki je nastala le nekaj mesecev pred volitvami, je gradila na pozitivnem imidžu predsednika Cerarja in izogibanju pomembnim političnim temam v predvolilnih soočenjih.
Toda prav to ji zdaj povzroča velike težave. Politični analitik Sebastjan Jeretič opozarja, da je SMC ideološko prazna stranka: »Je projekt, ki se še razvija.« Prav to pa je botrovalo tudi sporu Brglez-Cerar. Slednji je namreč pri zakonih o tujcih skrenil povsem na desno.
Slalom politika
Andraž Zorko iz Valicona pravi, da gre pri SMC za »slalom« politiko. »En zavoj v levo, en zavoj v desno. Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedba obveznega prispevka po progresivni lestvici glede na dohodek je tipično 'leva' poteza, kjer se denar od 20 odstotkov premožnejših prerazporedi med 80 odstotkov manj premožnih. Zapiranje meje, po drugi strani, je tipično 'desna' poteza, kar se je demonstriralo tudi pri glasovanju v parlamentu. Razmerje volivcev SMC na volitvah leta 2014 je bilo približno 2:1 v korist bolj levo usmerjenih,« pojasnjuje Zorko. Toda ali zaradi takšnih politik SMC ne izgublja prav svoje leve baze? Zorko pri tem izpostavlja dvoje: »Volivci SMC leta 2014 so bili ad hoc skupina volivcev, ki danes ne obstaja več oziroma je zreducirana na tretjino tistih, ki so takrat volili to stranko, pri čemer ni rečeno, da so jo takrat dejansko volili. Delitev levo-desno v Sloveniji ni tako samoumevna, kot se morda zdi. Večino volilnega telesa namreč predstavljajo volivci, ki so sicer morda bolj levi, a ne v tradicionalnem smislu te delitve.« Kot poudarja Zorko, je »večinski slovenski volivec levi, ko govorimo o socialnih pravicah, ki jih pričakuje od države, a precej bolj desni, ko govorimo na primer o sprejemanju drugačnosti in drugih svoboščin sodobnega časa. To so očitno ugotovili tudi v SMC.«
Profil Cerarjevih volivcev
Kot še pravi Zorko, se je profil volivcev SMC še najbolj pokazal ob referendumu o pravicah istospolno usmerjenih decembra 2015: »Takrat je približno 70 odstotkov volivcev te stranke, ki so prišli na referendum, glasovalo za, 30 odstotkov pa proti.« Zorko glavno značilnost volivcev SMC, ki so zanjo volili leta 2014, vidi v tistem delu volilnega telesa, ki je pred volitvami vedno neopredeljen in odločitve sprejme v zadnjem mesecu pred volitvami. »Volilno telo te stranke leta 2014 se v precejšnji meri prekriva z volivci, ki so leta 2011 volili Jankovića, pa tudi s presežnim delom volivcev stranke SD iz leta 2008. Gre v veliki meri za nekdanje volivce LDS,« še poudarja Zorko. Pravzaprav gre za volivce, ki so po štirih letih Janševe vladavine po letu 2008 vedno glasovali za stranko, ki je imela možnost premagati dolgoletnega voditelja SDS. Tako so SD leta 2008 prejeli kar 30,5 odstotka glasov, Jankovićeva lista 28,5 odstotka, Cerarjeva stranka pa kar 34,5 odstotka glasov. In prav vse so tako v zadnjih trenutkih premagale Janševo SDS.
Ključna ohranitev mesta alternative Janši
Jeretič prav zato meni, da je za Cerarja najpomembnejše mesto ohranitve alternative Janši in da prav v tem manevriranju med desnimi in levimi idejami iščejo svoje mesto v centru, ki je ključen za obvladovanje večine: »Pri tem vprašanju se je zmagovalo na volitvah. Tisti, ki je imel največ možnosti za zmago, je pobral večino glasov neopredeljenih in sredinskih volivcev, ki so s tem želeli Janši preprečiti prihod na oblast.« Alternativo Cerarju lahko na naslednjih volitvah po Jeretičevem mnenju predstavljata samo Janković in Židan: »Ker je na levici prostor že zaseden, želijo v SMC zasesti sredino.« Jeretič je skeptičen do tega, da bi se pred novimi volitvami lahko pojavili novi obrazi, ki bi spet premešali karte na političnem zemljevidu. Opozarja na to, da so prej vlade vedno razpadle, kar je zato odprl prostor v času krize: »Zdaj ni toliko problemov in takšnega manevrskega prostora, da bi se zgodilo kaj takega.«
KLJUČNI NEOPREDELJENI VOLIVCI
Neopredeljeni volivci so po štirih letih Janševe vladavine med letoma 2004 in 2008 vedno glasovali za stranko, ki je imela možnost premagati dolgoletnega voditelja SDS. Očitno SMC išče načine, da bi zasedla ta prostor.
»Cerar se je blamiral«
Koliko pa je novo pozicioniranje vplivalo na spor med Cerarjem in Brglezom, od katerega premier pričakuje odstop z mesta podpredsednika stranke? »Odnosi med njima so bili že dolgo razrahljani. Gre za dve najmočnejši figuri v stranki,« pravi Jeretič. Spomnimo, da je že pred tem Brglez dejal, da se ga nekateri v stranki očitno hočejo znebiti. Samo po sebi je zgovorno že to, da na primer predsednika sveta Dragana Matića nihče ni pozval k odstopu zaradi glasovanja proti. Antropologinja Vesna Vuk Godina je v svoji kolumni na portalu Fokuspokus zapisala, da se je Cerar s to potezo blamiral: »Če se je v omenjenem sporu Brglez dokazal kot človek s hrbtenico, kot načelen človek, je Cerar izpadel kot sitnež, ki besno zacepeta, če ga vsi ne ubogajo. Še več, poleg infantilnega cepetavčka se je pokazal tudi kot revanšist. Kot človek, ki se maščuje vsakomur, ki ne misli tako kot on sam.« Kot je še zapisala, nas bi ta zahteva po »stalinističnem enoumju« morala resnično skrbeti, saj so po njenem mnenju te prakse stvar preteklosti. Dodala je, da ne ve, ali bo Brglez odstopil, da pa je hudo na njegovi strani.
Se je Cerar precenil?
Jeretič razloge za to, da se Cerar želi preobraziti v močnega voditelja, vidi tudi v tem, da bo sicer leto dni pred volitvami ob razklani stranki težko izpeljal karkoli pomembnega. »Toda problem je, da tudi Brglez kot intelektualec ne more popustiti,« razmišlja Jeretič in opozarja, da se je Cerar morda z zahtevo po Brglezovem odstopu precenil. Ali je možno, da mu je to potezo, s katero se je Cerar spravil v neugoden položaj, svetoval izraelski piarovec Eisin Asaf? Jeretič meni, da je verjetno tako, ker Izraelci sledijo ameriškemu tipu politike, kjer je v prvi vrsti močan voditelj, ki se mora zato znebiti opozicije v lastnih vrstah. Vprašanje pa je, koliko je tak način primeren za slovenski prostor in tukajšnje vrednote. Kot pravi, je to drago svetovanje vseeno obrodilo sadove: »To je najboljša naložba za SMC, vsaj kar se obrtniškega dela tiče, v smislu Cerarjevega pojavljanja v javnosti, saj je bila prva polovica mandata glede tega klavrna.« Kakšna bo prihodnja podoba stranke in kako močna bo, pa bo zelo odvisno od razrešitve spora med Brglezom in Cerarjem. Za zdaj nič ne kaže, da bi se ta umiril. Povsem možno je, da bomo doživeli ponovitev scenarija Pozitivne Slovenije, dokončen razkol v SMC in predčasne volitve v letošnjem letu ali celo Cerarjevo koalicijo z Janšo.
