Popravljena krivica
Novela zakona o socialnovarstvenih prejemkih je bila sprejeta po tem, ko se je zaradi zakona, sprejetega leta 2010, število prejemnikov pomoči s 46.000 zmanjšalo na okoli 7000.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se je pretekli teden pohvalilo z novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki je končno odpravila nepriljubljeno določilo, da je treba varstveni dodatek in socialno pomoč vračati, ter tudi zaznambe na nepremičninah prejemnikov pomoči v primeru, ko ima posameznik oziroma družina v lasti stanovanje ali stanovanjsko hišo v vrednosti do 120.000 evrov. Če ima oseba v lasti nepremičnino, vredno več kot 120.000 evrov, pa je do omenjenih pravic upravičena le, če center za socialno delo po prostem preudarku presodi, da si preživetja z nepremičnino začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati. Po preteku 24 mesecev pa pod dodatnim pogojem zaznambe na nepremičnini.
V Mariboru več, v Ljubljani manj
Povprečna vrednost stanovanja v večstanovanjski stavbi:
Ljubljana – 109.856 evrov;
Novo mesto: – 65.661 evrov;
Murska Sobota – 46,078;
Slovenija (povprečna vrednost stanovanja v Sloveniji, ki so nam jo sporočili z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti) – 70.000 evrov.
A ko smo pri vrednosti nepremičnin, 120.000 evrov v Mariboru ni enako kot 120.000 evrov v Ljubljani, saj se vrednosti nepremičnin zelo razlikujejo. Tako v Ljubljani za ta denar dobite dvosobno stanovanje z okoli 60 kvadratnimi metri, v Mariboru pa vam je na voljo paleta tri-, celo štiri- in večsobnih stanovanj, katerih velikosti presegajo 100 kvadratnih metrov. Na Koroškem si lahko za ta denar omislite celo hišo z več kot 200 kvadratnimi metri bivalne površine in več kot 600 kvadratnih metrov parcele. Tako se lahko hipotetično zgodi, da bo samski prejemnik socialne pomoči v Mariboru užival v večsobnem stanovanju, velikem več kot 100 kvadratnih metrov, medtem ko se bo v Ljubljani šestčlanska družina stiskala na 60 kvadratnih metrih ali pa bo morala socialno pomoč vračati.
Spregledali že obstoječ pravilnik?
Glede na to, da je pogoj, ki ga ministrstvo postavlja, da gre za nepremičnino, v kateri prosilec biva in ima tam prijavljeno stalno bivališče, ni jasno, zakaj je meja postavljena z vrednostjo nepremičnine, in ne s prostorom, ki je na voljo prejemniku in njegovi družini. Še posebej ker imamo v Sloveniji zelo natančno razdelana merila, ki jih za dodelitev neprofitnih stanovanj uporabljajo stanovanjski skladi. Tako je določeno, da je za eno osebo primerno stanovanje velikosti do 45 kvadratnih metrov, za dve osebi do 55 kvadratnih metrov, za tri osebe do 70 kvadratnih metrov in tako dalje.
Vrednosti stanovanj po Sloveniji se razlikujejo tudi za več kot 100 odstotkov.
Izračun vrednosti
Ministrstvo in CSD-ji pa zdaj pri odločanju uporabljalo vrednotenje nepremičnin, ki ga je opravil Gurs. Kot je povedala ministrica, so uporabljali povprečne vrednosti. Te Gurs izračunava na podlagi precej kompleksne enačbe, ki upošteva lokacijo, velikost nepremičnine, starost gradnje in tržno vrednost. Na ministrstvu za okolje so nas opozorili, da je povprečne vrednosti zaradi velikega števila dejavnikov, ki nanje vplivajo, treba uporabljati zelo previdno.Povprečne vrednosti povprečno velikih stanovanj v večstanovanjskih stavbah na povprečni lokaciji v posamezni občini so sledeče: Ljubljana 109.856, Koper 102.971, Novo mesto 65.661, Maribor 65.067, Celje 53.927 in Murska Sobota 46.078 evrov.
