Omejitve bi ohranili v primerih, ko ima posameznik oz. družina v lasti nepremičnino v vrednosti nad 120.000 evrov.
Mesec dni javne razprave
Kot so zapisali na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, predlagajo črtanje instituta zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve na nepremičnini v lasti upravičenca do varstvenega dodatka oz. denarne socialne pomoči, ki je do omenjenih pravic upravičen, ker v skladu z zakonskimi določbami nima dovolj sredstev za preživljanje.
Kot oseba, ki ima dovolj lastnih sredstev za preživljanje, se po predlogu šteje oseba, ki ima v lasti stanovanje oz. hišo, katere vrednost presega 120.000 evrov.
Če ima oseba v lasti nepremičnino, vredno več kot 120.000 evrov, je do omenjenih pravic lahko upravičena le, če center za socialno delo po prostem preudarku presodi, da si preživetja z nepremičnino začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati. Po preteku 24 mesecev pa pod dodatnim pogojem zaznambe na nepremičnini, so pojasnili na ministrstvu.
Kot so navedli v obrazložitvi predloga, meja 120.000 evrov predstavlja najvišjo zaokroženo povprečno vrednost stanovanjske hiše v najdražji statistični regiji po podatkih geodetske uprave v avgustu 2016. Nova ureditev pa bi veljala tako za nove upravičence do denarne socialne pomoči oz. varstvenega dodatka, kot v primerih že vpisanih zaznamb prepovedi odtujitve in obremenitve.
Upad upravičencev do varstvenega dodatka
Ena od posledic socialno varstvene reforme, sprejete v letu 2010 in uveljavljene z letom 2012, je bil tudi upad števila upravičencev do varstvenega dodatka, saj so se ti zaradi navezanosti na nepremičnino in želje, da bi lahko njihovi potomci neobremenjeno dedovali, temu dodatku odpovedali.
Število prejemnikov varstvenega dodatka je od leta 2012 s 46.752 padlo na okoli 10.500 v letu 2016. Stopnja tveganja revščine starejših od 60 let pa je višja kot znaša povprečje v Sloveniji.
Po navedbah ministrstva na zvišanje števila prejemnikov varstvenega dodatka niso vplivali niti zadnji popravki socialne zakonodaje, ki veljajo od leta 2014. Ti so že nekoliko omilili pogoje. Tako ni več treba vračati kratkotrajne pomoči, v primeru daljšega obdobja pa se od prejete pomoči del zneska odšteje, prav tako po novem velja omejitev pri varstvenem dodatku do višine dveh tretjin vrednosti prejete pomoči.
Pripravo sprememb je vlada predvidela v programu dela za letos in jo napovedala tudi aprila, ko so črtanje določb o zaznambi na nepremičninah in vračilu iz dediščine predlagali v SDS, kjer so sicer podoben predlog podali že leto pred tem.
