»V vašem članku sem videl, da je bil Rom obsojen in hkrati oproščen sodnih stroškov, ker nima prihodkov, jaz pa sem bil obsojen in moram plačati, čeprav nimam niti premoženja niti prihodkov,« je dejal.
Na tem mestu ne bomo razpredali o tem, da se je zaradi sodbe okrajnega sodišča pritožil na vse možne naslove (s tem so nastali tudi sodni stroški), o njej bo svoje reklo tudi ustavno sodišče. A poklical je zaradi sodnih stroškov, dobil je namreč opomin pred izvršbo, ker ni plačal položnic za 150 in 60 evrov.
Predsednica Okrajnega sodišča v Novem mestu Andreja Beg pojasnjuje, da sodišče stranko v celoti ali deloma oprosti plačila taks, če bi se s tem občutno zmanjšala sredstva, s katerimi se preživlja: »Do celotne oprostitve plačila taks je upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči.« Šteje se, da je socialno stanje stranke in njene družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh zneskov minimalnega dohodka, to je 585,12 evra.
Ne glede na navedeno pa do brezplačne pravne pomoči ni upravičena oseba, ki ima sama ali z družino premoženje, ocenjeno na 14.042,88 evra, so še pojasnili na sodišču.
Izterjava
Kar zadeva Rome, je situacija drugačna, ker so prejemniki denarne socialne pomoči, v katero po zakonu ni možno poseči z izvršbo.
Ker naš sogovornik živi v zakonski skupnosti, preživlja ga žena, njena je tudi nepremičnina, bi torej moral sodišču predložiti tudi njeno premoženjsko stanje, česar pa ni storil. »Zakaj bi ženo vpletal, saj ona nima nič s tem,« je odločen. A sodišče in zakonodaja pravita drugače, zato so sodno takso poslali v izterjavo davčnemu organu, dolga ni mogoče odplačati niti z družbenokoristnim delom, kar je želel naš sogovornik.
Ker je omenjal Rome, predsednica sodišča tudi o njih: »Kar zadeva Rome, je situacija drugačna, ker so prejemniki denarne socialne pomoči, v katero po zakonu ni možno poseči z izvršbo.« Naš bralec ni prejemnik tovrstne pomoči.
Splošni zastaralni rok je pet let, če gre za izvrševanje terjatve, ugotovljene s pravnomočno sodbo, pa deset let.
Barbara Škrinjar iz službe za odnose z javnostmi na Fursu pa je pojasnila, da se ves čas do zastaranja terjatve trudijo ugotoviti, ali obstaja premoženje, iz katerega bi poplačali dolg: »Ker so zastaralni roki kar dolgi, je to, verjamemo, lahko obremenjujoče za dolžnika.« V tem primeru je zastaralni rok deset let, odpis dolga pa ni možen, ker gre za nedavčno terjatev.
