Novice Svet24

Začetek Trumpovega obdobja je trgom prinesel val optimizma, ki pa je kmalu izpuhtel. Z odlokom o zamrznitvi sprejemanja beguncev in prepovedjo podeljevanja vizumov je namreč sprožil izjemno negativne odzive praktično vsega sveta. Vlagatelji so tako za zdaj razpeti med ameriškimi dobički podjetij ter negotovostjo in pričakujemo lahko, da bo Trumpovo predsedniško obdobje pestro in predvsem nepredvidljivo.

Generali Investments d.o.o.

Delniški trgi do zdaj na dogajanje v ZDA niso reagirali pretirano negativno. Pozitivna stvar, ki je spodbudila vlagatelje, pa je podatek ameriškega trga dela, to je 227 tisoč novih delovnih mest in Trumpov načrt, da delno odpravi bančno regulativo, ki je bila sprejeta, in s katero bi preprečili prihodnje finančne krize. Gospodarski kazalniki zadnjih nekaj mesecev kažejo, da se je svetovna gospodarska rast pospešila, kar pomeni, da je obdobje deflacije za nami in pričakovanja glede rasti dobičkov se zvišujejo. Ocena za leto 2017 znaša 9 odstotkov in znano je, da tam, kjer rastejo dobički, delniški trgi redko doživijo večje padce.

Vsekakor pa so razmere za vse tiste, ki imajo na banki vezane vloge, neugodne. Če navedem besede guvernerja Evropske centralne banke Draghija, ki pravi: »Ničelne obresti so nujen pogoj, da se gospodarstvo dokončno postavi na noge. Šele ko bo inflacija dlje časa v območju dveh odstotkov, lahko pričakujemo preobrat v politiki Evropske centralne banke.« Kdaj to bo, žal ne vemo. Zavajajoče je namreč prepričanje, da varčevanje v bančnih vezavah ali na bančnih računih ni špekulativno početje, saj so bančni depoziti podvrženi nenehnim spremembam. Na obrestno mero, ki jo boste dobili v zameno za posojeni denar banki, vplivajo številni dejavniki, zato se le-te pogosto spreminjajo. In vsled temu, da so obrestne mere na bančnih depozitih nizke, si varčevalci zagotovo vse pogosteje postavljajo vprašanje - kakšne so torej moje alternative, kaj naj storim, ko privarčevanega denarja ali del tega ne želim vezati na banki za obresti, ki mi jih te ponujajo. Ob tem moramo pomisliti tudi na likvidnost, še sprejemljivo stopnjo tveganja in na potencialni donos, ki ga s svojo naložbo lahko ustvarimo. Tudi donosi vzajemnih skladov in drugih alternativnih naložb so težko predvidljivi. Odločitev za vlaganje v vzajemni sklad oz. kakšno drugo obliko varčevanja zahteva od nas, da si napravimo izračun svojih gospodinjskih stroškov in prihodkov. To je prvi korak. Pri tem pa se odločamo racionalno. 

Alternativne oblike varčevanja

Ena izmed alternativ bančnim depozitom so zagotovo denarni vzajemni skladi oziroma skladi denarnega trga. Vlagatelju nudijo varnost, likvidnost in temu primerno nižje donose. Doba vlaganja v denarne vzajemne sklade časovno ni omejena. Primerni so za kratkoročna varčevanja, saj premoženje vlagajo v kratkoročne vrednostne papirje, kot so kratkoročni depoziti do enega leta, zakladne menice, komercialni zapisi in druge instrumente denarnega trga, ki jih izdajajo države in banke. Donosnost denarnih skladov je podobna obrestnim meram na depozitih, večja prednost pred depoziti pa je v dostopnosti privarčevanih sredstev.  

Tudi obvezniški vzajemni skladi nudijo dobro alternativo bančnim vezavam, ker večino svojega premoženja investirajo v obveznice, torej manj tvegane dolžniške vrednostne papirje. Primerni so za vlagatelje, ki želijo razpršiti sredstva v več obvezniških naložb. Višina tveganja je v največji meri odvisna od tega, v kakšne obveznice sklad investira, kdaj zapadejo ter kakšna je kreditna sposobnost izdajatelja obveznice. V primerjavi z omejeno dostopnostjo sredstev pri bančni vezavi pa obvezniški vzajemni skladi zagotavljajo želeno likvidnost. Nekateri varčevalci alternativo iščejo tudi v naložbah v nepremičnine, ki pa veljajo za nelikvidno naložbo, saj ko potrebujemo le del sredstev, ne moremo prodati samo tretjine ali polovice svoje nepremičnine.

Prihranke je smiselno razpršiti

Predvsem pa je pomembno, da prihranke porazdelite med različne alternative. Kako je predvsem odvisno od vas samih, katerim oblikam varčevanja bolj zaupate in kateremu naložbenemu cilju sledite. Glede na omenjeno izberete primerni časovni horizont svoje naložbe. Vaš cilj pri iskanju alternativnih vrst naložb naj bo razpršitev in doseganje kratkoročnih, kakor tudi dolgoročnih finančnih ciljev. Torej, kaj izbrati? Odgovor se skriva v varčevalcu, v vas samih, kaj si vi želite. S svetovanjem in ustrezno izbiro portfelja pa vam zagotovo lahko pomaga finančni svetovalec.