Kot piše časnik Delo, je upravna enota njen denacionalizacijski zahtevek zavrnila, ker Hartner v času zaplembe ni bil jugoslovanski državljan, a je njen odvetnik Danilo Hari na vrhovnem sodišču obnovil kazenski postopek zoper Hartnerja in dosegel razveljavitev obsodbe zaradi procesnih napak.
Ker je bila obsodba razveljavljena, bi torej morala biti razveljavljena tudi zaplemba premoženja oziroma bi moralo biti to vrnjeno, kar je Wurthova tudi zahtevala na sodišču. Soboško okrajno sodišče jo je najprej zavrnilo, a je višje sodišče takšno sodbo razveljavilo. V drugo je okrajna sodnica odločila, da je zahteva Wurthove utemeljena, s tem pa se je strinjalo tudi višje in na koncu vrhovno sodišče, ki ni upoštevalo ugovorov državnega pravobranilstva.
Kdo je Ferdinand Hartner?
Ferdinand Hartner je bil župan Murske Sobote od leta 1933 do 1945. V tem času je javno obžaloval, da je Prekmurje po prvi svetovni vojni pripadlo Jugoslaviji. Ob začetku druge svetovne vojne, ko je Madžarska okupirala Prekmurje, je podpiral načrtno madžarizacijo Prekmurja in sodeloval z madžarskimi okupacijskimi oblastmi.
Kot so za Delo pojasnili na državnem tožilstvu, za vrnitev podržavljenega premoženja Hartnerja, ki mu je bilo 17. avgusta 1945 zaplenjeno s kazensko sodbo vojaškega sodišča, ni več pravnih ovir, kar velja tudi za grad pri Gradu na Goričkem in Hartnerjevo vilo v Murski Soboti.
Kako visoka bo odškodnina?
Na murskosboškem okrajnem sodišču bodo na podlagi te odločitve v nadaljnjih postopkih le še tehnično izvedli vračilo tako, da bodo v posameznih primerih odločili, ali bo premoženje vrnjeno v naravi ali z izplačilom odškodnine in kako visoka bo odškodnina, če jo bo treba izplačati, dodaja časnik.
Medtem je odvetnik Wurthove državnemu pravobranilstvu že sporočil, da v naravi ni mogoče vrniti nobene nepremičnine, zato predlaga, da država pravnim naslednikom Hartnerja za celotno zaplenjeno premoženje izplača ustrezno odškodnino. Kolikšna bo ta, ni še niti približno znano in bo odvisno od cenitev sodnih cenilcev in ocene sodišča.
Če bo država Hartnerjevim dedičem res izplačala odškodnino, bo največji grajski kompleks v Sloveniji, grad pri Gradu, ostal v državni lasti in v upravljanju Krajinskega parka Goričko, ki ima v gradu sedež in ga poskuša postopoma obnavljati. Doslej je država v obnovo gradu vložila več kot pet milijonov evrov, zadnja leta pa je ta povsem zastala prav zato, ker so čakali izid omenjenega sodnega postopka.
