Starši

Je vaš otrok žrtev nasilja med vrstniki?

ud
6. 2. 2017, 07.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Še vedno se dogaja in starši se sprašujemo, kako se odzvati, ko otrok potoži o nasilju.

Profimedia
Najprej se umirite, nato otroka poslušajte in šele potem stopite k učitelju.

Kako lahko opazimo, da v šoli ni tako, kot bi moralo biti, kaj reči učiteljem in predvsem kako pomagati svojemu otroku?

Vzemite ga zares

Naučite otroka, da se postavi sam zase. Če to ne pomaga, stopite »vmes«.

Otrokove besede naj starši vzamejo zares. Če gre za grobo poseganje v življenje otroka, so posledice staršem, ki otroka dobro poznajo, vidne takoj, ko pride domov (obnaša se drugače, je razburjen ali zelo slabe volje). Ob njem začutijo, da se je nekaj zgodilo, in ga spodbudijo, da jim o dogodku pove več. Sledi pogovor z učiteljem in izdelava konkretnega načrta, kako se spopasti z nasiljem v skupini.

Odnos z otrokom

Z otrokom morajo starši najprej imeti zaupljiv odnos. V pogovoru naj opazujejo tudi neverbalno komunikacijo otroka, presodijo njegovo čustveno stisko, ga potolažijo in spodbudijo, naj se vrstnikov ne boji, ter da mu bodo pomagali, da se situacija kar čim prej razreši. Pomembno je, da se starši pozanimajo, kakšno vlogo je imel v dogodku njihov otrok. Otrok naj v starših vidi zaveznika, nekoga, ki ga zna pomiriti in mu dati oporo, ter hkrati tistega, ki bo preveril njegove besede in pogledal na situacijo z odraslimi očmi.

Naučite otroka, kako se zaščititi

Učenje ničelne tolerance do vseh vrst nasilja je ključno. Otroka ne spodbujamo k udarcem. 

Otroka naj starši že zelo zgodaj učijo, naj drugim ne pusti posegati v njegovo telo ter naj glasno opozori na vedenja, ki ga bolijo, prizadenejo, ponižajo. Otrok je aktivni soudeleženec vseh socialnih interakcij, v katerih sodeluje. Bolj ko je otrok prestrašen in se ne zna postaviti zase, v več situacijah se bo med vrstniki znašel v vlogi žrtve. Otroka je torej treba učiti, kako se lahko zaščiti. Prav je, da druge opozori, kadar kršijo njegove meje – najprej opozori, nato zahteva, naj z vedenjem prenehajo, šele nato poišče pomoč odraslega, da bi ga zaščitil.

Naj uporabi besede

Pri nasilnem vedenju je treba ločiti, kdaj gre za namerno, večkratno in načrtno kršenje osebnih meja drugega, kar moramo ustaviti, že ko se zgodi prvič. Otroka raje naučimo, da uveljavi svojo voljo in pokaže svojo moč drugače, z besedami.