Resnica je, da slovenski mladostniki prepogosto globoko pogledajo v kozarec. Tudi do uporabe marihuane so postali zelo sproščeni. Prodaja alkohola v Evropi v zadnjih letih narašča, alkoholna industrija pa tudi v mladostnikih veselo prepoznava pomembno ciljno skupino. Zakon, ki v Sloveniji mladoletnim omejuje dostop do alkohola, je zgolj obliž na rano.
Izberi sam
Delavci in prostovoljci v programu Izberi sam so na terenu vsak konec tedna, največ v Ljubljani, pa tudi v drugih krajih po Sloveniji.
Starši doma v strahu čakajo svoje odraščajoče otroke, ko se ti konec tedna odpravijo ven, da bi se zabavali. Na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana ob petkih in sobotah redno sprejmejo vsaj enega, dokaj pogosto pa celo po več opitih mladostnikov, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo. Ob koncertih in množičnih prireditvah se število zastrupitev z alkoholom še poveča, zato takrat na kliniki dodatno okrepijo dežurne ekipe. Tako je bilo v Ljubljani tudi na silvestrovo.
Ob takšnih priložnostih mlade na kliniko običajno pripeljejo reševalci brez spremstva staršev. Ko pomislimo na otroka, ki obleži v množici prijateljev, pogosto prepuščen samemu sebi, za njegovo preživetje pa so takrat pomembne minute, nas je seveda groza. Na srečo so zadnja leta na prizoriščih zabav navzoči delavci in prostovoljci Združenja DrogArt, ki si med drugim v okviru programa Izberi sam prizadevajo za zmanjšanje škodljivih posledic alkohola med mladimi in za razvijanje odgovornosti. Poudarek programa je na terenskem delu, ki temelji na vrstniškem pristopu, tudi s pomočjo sodobnih komunikacijskih kanalov in informativnih gradiv.
Alkohol, daleč najbolj priljubljena droga
Kaj lahko naredimo, če kdo obleži, razen da pokličemo reševalce?
»Najprej osebo ogovorimo. Če se ne odziva na besede, jo potrepljamo. Če še vedno ni odziva, jo močneje stresemo ali uščipnemo za ušesne mečice. Preverimo tudi življenjske funkcije. Če je treba, takoj pokličemo reševalce in damo prvo pomoč. Osebo položimo v položaj za nezavestnega, da preprečimo zadušitev zaradi bruhanja. Če je odzivna, jo prav tako položimo v položaj za nezavestnega, poskrbimo, da ji je toplo, ponudimo ji (ne silimo!) vodo in ostanemo ob njej, dokler nam ne uspe priklicati koga, da jo odpelje domov. Najpomembneje je, da nikoli ne spregledamo človeka, ki je obležal zaradi alkohola, in da ostanemo ob njem.«
V okviru obeh DrogArtovih programov, s katerima so prisotni na prizoriščih nočnega življenja, so lani do konca oktobra na terenu navezali stik z več kot 8000 mladimi po državi in izvedli 144 daljših posredovanj. »V okviru programa Izberi sam smo prisotni tudi na dijaških zabavah, kjer se srečujemo s starimi od 16 let dalje. Na večjih prireditvah, ki so se začele že popoldne, pa smo pomagali tudi že mlajšim – gre pa za ocene, saj mladih na terenu ne sprašujemo vedno, koliko so stari,« pravijo naši sogovorniki in prikimajo, da je pri nas med mladimi vsekakor še vedno najbolj priljubljena droga alkohol.
»Tudi Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino (ESPAD) kaže, da je pri nas med mladimi daleč najpogosteje uporabljena droga alkohol (tega je v življenju pokusilo 89 odstotkov vprašanih), na drugem mestu je tobak (47 odstotkov), sledi pa marihuana (25 odstotkov). Šest odstotkov anketiranih je že kdaj uporabilo kakšno drugo prepovedano drogo (od tega dva odstotka ekstazi in kokain, en odstotek amfetamine, krek, LSD ali kakšno drugo halucinogeno drogo, en odstotek pa heroin). Po podatkih zadnje raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju v Sloveniji (HBSC 2014) je konopljo vsaj enkrat v življenju uporabila dobra petina (21,1 odstotka) 15-letnikov.«
Zakaj? Da se lažje pogovarjajo!
Delavci in aktivisti DrogArta nam povedo, da je v nočnem življenju slovenskih mladostnikov zelo priljubljena tudi uporaba stimulantnih drog, saj začasno povečajo energijo in ohranjajo budnost. Na vprašanje, zakaj posegajo po drogah, so jim mladi odgovorili, da zato, ker so jim všeč učinki, da se lažje sprostijo in navezujejo stike z drugimi. Posebno skrb vzbuja mirno priznanje mladih, da z alkoholom in drugimi drogami pretiravajo predvsem takrat, kadar so v stiski. Prav grozljivo je slišati, da jih potrebujejo celo zato, da se lažje pogovarjajo s prijatelji in si zaupajo čustvene težave ... »Vse to nam da precej misliti tudi o stanju v družbi na področju medosebnih odnosov, reševanja stisk in odpravljanja konfliktov. Uporaba drog je vedno le simptom. Če se želimo celostno in učinkovito lotiti tega vprašanja, bi morali intenzivno odpravljati vzroke,« pravijo v DrogArtu.
Alkohol dobijo z lahkoto
Kaj lahko naredijo starši? Dobro je poznati znake zastrupitve z alkoholom: počasno in težko dihanje, obilno bruhanje, oseba ne odgovarja, če z njo govorimo ali jo kličemo; jo ščipamo, stresamo ali drezamo; ne zmore stati; ne odziva se na poskuse bujenja; koža je hladna in vlažna. V tem primeru je treba poklicati reševalce. V večini primerov pa bodo zadoščali počitek, voda ali kakšen izotonični napitek in pogovor z mladostnikom naslednji dan, ki pa naj se ne sprevrže v zasliševanje.
V Sloveniji imamo sicer zakonske omejitve, ki mladoletnim omejujejo dostop do alkohola, vendar pa s tem ni mogoče odpraviti težav. O tem, da je alkohol mladim zlahka dostopen, nam pripovedujejo tudi naši sogovorniki. »Prodaja alkohola v Evropi v zadnjih letih narašča, saj alkoholna industrija v mladih prepoznava pomembno ciljno skupino. Zdi se, da množične komercialne zabave, namenjene mladim, prav načrtno spodbujajo pitje alkohola.« Mladi postajajo tudi vse bolj sproščeni, prav nič jim ni neprijetno, da jih videvamo, kako popivajo v parkih, na parkiriščih ali na zabavah na prostem. »Res je, a tudi odrasli ne skrivajo pitja. To je pri nas kulturno sprejeto. Mladi že pri starših vidijo, da se ob vsaki priložnosti nazdravlja z alkoholom. Abstinentov je pri nas zelo malo. Mladi popivajo v parkih, ker je tako najceneje.«
Informiraj in ne obsojaj
Torej odrasli ne morejo pridigati in svetovati mladostnikom, saj so jim bili glede tega slab zgled. Zato so med prostovoljci v programu Izberi sam tudi mladi, ki poznajo »sceno«. »Našim informatorjem je blizu nočno življenje in to delo opravljajo z veseljem. Prav zaradi mladosti so prepričljivejši in verodostojnejši. Nevsiljivo pristopijo, njihove informacije so mladim zanimive. Takrat ko so željni zabave, jih namreč ne zanimata rak ali ciroza jeter nekoč v prihodnosti, ampak so zanje aktualne težave s kožo, kalorije v alkoholu, učinek alkohola na spolnost, poškodbe, prepiri in težave s policijo itd.«
Nevarnosti GHB!
Mediji veliko govorijo tudi o podtikanju drog. Večinoma poročajo o GHB-ju, kar pa se kljub vsemu ne dogaja tako pogosto, pravijo v DrogArtu. »Kljub temu obstaja možnost, da se to zgodi, zato je pomembno, da posameznik kupi zaprto pijačo, nanjo pazi in ne pije pijač neznancev. GHB je brezbarvna tekočina malce slanega okusa, ki v izredno majhnih količinah povzroča evforijo, v večjih pa zaspanost, komo, nezavest. Omenjena substanca je problematična predvsem zaradi možnosti hitrega predoziranja, še posebej v kombinaciji z alkoholom, saj se učinki seštevajo in je še toliko večja možnost, da nastanejo globoko spanje, nezavest, koma, lahko pa se tudi ustavi dihanje.«
Kot pravijo naši sogovorniki, je glavni poudarek na pogovoru. Mladi potrebujejo prav to – nekoga, ki jih v resnici posluša in informira, a ne obsoja. Tako mlade opremijo z znanjem, ko ga najbolj potrebujejo. Poleg tega ponudijo laično prvo pomoč za vse, ki pregloboko pogledajo v kozarec. Pomemben del je tudi vključevanje prijateljev mladostnika, da bi ti morebiti znali v prihodnosti pomagati tudi brez njihove prisotnosti.
Večer na terenu
Na dijaških zabavah v klubu postavijo infotočko, na kateri mladinski delavci mlade ozaveščajo o škodljivih posledicah alkohola. »Prav tako poskrbimo, da preveč opiti pridejo varno domov.« Mladi se na zabavah najlažje zavarujejo tako, da pijejo samo svojo pijačo, ki jo imajo ves čas pod nadzorom, hkrati pa tudi skrbijo drug za drugega in si v primeru težav pomagajo – pazijo na prijatelja, ga varno spravijo domov ali ob nezavesti oziroma neodzivnosti v bolnišnico. »To naj bo vedno prvo vodilo pri žuranju,« svetujejo. »Če se kdo nenadoma čudno počuti (omotičnost, slabost, vrtoglavica), naj to pove nekomu, ki mu zaupa, ali komu od osebja v klubu. Če kdo sumi, da so mu v pijačo podtaknili drogo in da se je pri tem morda zgodila tudi zloraba, je najbolje, da gre čim prej na zdravniški pregled (najbolje takoj naslednji dan, ker ostane GHB v krvi le od 12 do 24 ur), da se ugotovi, kaj se je zgodilo, in dejanje prijavi policiji. Takšne stvari so lahko čustveno precej naporne in travmatične, zato si je dobro poiskati tudi psihološko podporo nekoga, ki mu zaupaš. Seveda pa velja spomniti, da se verjetno še vedno največ neželenih spolnih stikov v nočnem življenju dogaja pod vplivom alkohola.«
