Ista sorta trte, drugačno vino
»Ime vinske sorte teran na Hrvaškem je samo sinonim za isto sorto vinske trte refošk v Sloveniji. Leta 2014 je dr. Denis Rusjan z Biotehnološke fakultete v Ljubljani po obsežni slovensko-hrvaški raziskavi potrdil, da sta sorti gensko identični, zato ju lahko obravnavamo kot isto sorto. In če je ime teran geografska zaščita za vino in če ima geografska zaščita prednost pred imenom sorte, drugi pridelovalci zunaj geografsko zaščitenega območja tega imena ne bi smeli uporabljati. To je neizvajanje zakonodaje,« je prepričana Majda Brdnik, svetovalka specialistka za vinogradništvo iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica.
Breda Durcik, ki je že kot otrok vedela, da se bo ukvarjala z vinogradništvom, je nato skupaj z možem Frankom Durcikom na temeljih, ki so jih postavili prejšnji rodovi, z vsem srcem nadaljevala to družinsko tradicijo. Zadnjih petnajst let predano plemenitita vino teran, ki obsega kar 90 odstotkov pridelka. Breda priznava, da jo morebitna odločitev Evropske unije, da Hrvaški dodeli izjemo pri uporabi imena teran, zelo boli. »Dejstvo, da se s tem povozi veljavna zaščita naše države in se razvrednotita prizadevanje in pridelek Kraševcev, bi moralo skrbeti vsakega Slovenca. A na žalost ni tako.«
Bomo znova podalpski hlapci?
Dejstvo, da je o vinskem sporu med Slovenijo in Hrvaško, ki je izbruhnil v zvezi z uporabo imena teran, v Sloveniji slišati komentarje, češ da ni pomembno, kako se vino imenuje, in da so ljudje povsem ravnodušni do tega, kako Evropska unija ignorira Slovenijo in se z nekakšnim delegiranim aktom vmešava v naše življenje, zelo jezi in tudi boli vinogradnico Bredo Durcik.
»Bolj kot kraško kmetico me to skrbi kot Slovenko. Zdi se mi ponižujoče, da tako povozijo uradno zadevo, da kar nenadoma nič več ne spoštujejo tega, da je ime teran zakonito zaščiteno že 16 let. Kraševci znamo in bomo v vsakem primeru znali preživeti na svoji zemlji, to, kar se dogaja, pa bi moralo resno skrbeti vse Slovence. Zato bi se nam morali pridružiti pri civilni iniciativi, ki bo te dni tudi uradno ustanovljena. Ne gre več samo za teran. Ne smemo razmišljati v slogu podalpskega hlapca. Kaj drugega kot ponos nas lahko drži pokonci? Kraševci smo vajeni te drže. Tega, da smo Slovenci brez časti, pa v resnici ne morem in tudi nočem razumeti,« pravi Breda.
Zaljubljena v trto
V žilah te odločne ženske se očitno – seveda v prenesenem pomenu teh besed – pretaka teran. Njeni pranono, nono in oče so s svojimi ženami iz roda v rod prenašali ljubezen do kmetije in vinogradništva. »Pranono je osem otrok prehranil s poljščinami in sadjem, s prodajo terana v Trstu in na Dunaju pa je zaslužil za plačilo davkov in nakup stvari, ki jih je potreboval. Še vedno hranimo lesen sod, v katerem je teran večkrat z vlakom potoval do zahtevnih kupcev,« pripoveduje Breda.
Pošaliva se, da bije njeno srce v ritmu »Kras, Kras, Kras …«, saj ni mogoče spregledati, da je strastno predana temu kosu zemlje in je zaljubljena v trte. »Kmetija sloni na trdem delu in nekaj dobrih odločitvah, vse drugo je zgolj spopadanje z vsakodnevnimi zahtevami. Spoštujem vse, kar sem dobila v roke, to zemljo (od tega so zdaj po širitvah slabi štirje hektarji vinograda), razdeljeno na parcelice, ki so bile dobesedno iztrgane kamnu. Čeprav so me prepričevali, naj si kot dobra učenka izberem kaj 'uglednega', sem se odločila za kmetijsko šolo in po končanem šolanju ostala na kmetiji. Če ne bi ohranila te kmetije, bi se počutila, kot da sem pljunila v obraz vsem rodovom, ki so se na njej trudili.«
Na srečo je Breda dobila moža Franka, ki je tako kot ona predan vinogradništvu. V zakonu sta dobila hčeri Polono in Martino ter sina Primoža. Polona končuje doktorski študij matematike v Nemčiji, Martina pripravlja magisterij iz farmacije, Primož pa je kot starejša sestra prav tako zapisan matematiki. Pred trinajstimi leti sta Breda in Franko prenovila hišo, tako da se zdaj ukvarjata tudi s turistično ponudbo. »Včasih prav trpim, ker zaradi obveznosti v hiši ne morem v vinograd. Pri delu v njem namreč neskončno uživam. Vendar je tu glavni Franko, tako da mu vsi prepuščamo vse odločitve v vinogradu in kleti in opravi tudi največ dela – v šali bi lahko rekla, da gre za nekakšen absolutizem v demokraciji, a sem vedno zraven z vsem srcem. Tako kot ljudje pravijo, da sočustvujejo z živalmi, takšni so moji občutki do rastlin. Trti, ki je privezana in omejena na določenem prostoru, je treba pomagati, da se razvije, kolikor se le da.«
Ni vsak teran vrhunski teran
Breda in Franko se zelo trudita za svojo trto. Zadnjih petnajst let si na vso moč prizadevata za čim boljšo kakovost terana. To, da sta na resnično dobri poti, potrjujejo vsakoletna žlahtna priznanja. »Kakovostno vino že pridelaš, če hočeš pridelati resnično odlično vino, pa se moraš še veliko bolj potruditi. To je nekaj podobnega kot tisto, ko ti poskušajo v motivacijskih knjigah pojasniti, zakaj je nekdo uspešnejši od drugega – ker se izjemno trudi in vztraja. Tako je tudi v vinogradu in kleti. Če hočeš pridelati vrhunski teran, to pomeni veliko več ur v vinogradu: več pletja, odstranjevanja grozdičev, prikrajševanja in privezovanja mladic, odstranjevanja odvečnih zalistnikov, čiščenja listja, ravno prav zraka, dovolj sonca, a hkrati ne preveč zaradi ožigov, ravno prav škropljenja, več pozornosti v kleti itd. Refošk je bujna in zahtevna trta, če hočeš kakovost,« pojasnjuje Breda. »Trta potrebuje veliko sonca in senco gospodarja,« hudomušno dodaja Franko.
Tudi aktivizem ima v krvi
»Res je, vedno smo bili vpeti v različne aktivnosti, kar pomeni, da nas je skrbelo za ta naš stan in da smo si vedno prizadevali za to, da bi po svojih močeh pripomogli k odločitvam, ki so se nam zdele dobre za naš prostor in Kraševce. Moj nono je bil občinski in vaški odbornik za kmetijstvo. Oče je bil član občinskega kmetijskega odbora, kar sem tudi jaz že tretji mandat, dva mandata pa sem bila občinska svetnica. Z možem sva člana vinarske sekcije v Razvojnem društvu Pliska iz Pliskovice ter Društva vinogradnikov in vinarjev Krasa. Odkar je bil ustanovljen Konzorcij kraških pridelovalcev terana, sva v njem, vključena pa sva tudi v civilno iniciativo, ki bo uradno ustanovljena te dni. Tako kot drugi kmetje sva tudi midva sodelovala s podporo in svojimi izkušnjami, ko je začela stroka pripravljati vse potrebno za zaščito terana, in pri dopolnitvah. Zaupali smo tistim, ki so izvajali zaščito. Verjamem, da je bila pravočasna in 'čista kot solza', kot pravijo, a kritika gre še kako na njihov račun. Naši državni uradniki bi morali predvideti, kje bi se lahko pojavile težave. Z nacionalno zakonodajo je teran zaščiten že več let, z vstopom Slovenije v Evropsko unijo leta 2004 pa je zaščita postala del pravnega reda Unije. Najmanj, kar pričakujem od ministra Židana, je, da se bo zelo potrudil, da uradna zadeva ne bo izničena. To ni kmetovo delo,« je odločna Breda.
Kako in kdaj je teran izgubil pridevnik?
Vse glasneje se govori, da bi morali v Bruslju pravzaprav zaščititi »kraški teran«, a se je zgodila birokratska napaka. Zakaj in kdaj ste se Kraševci odpovedali pridevniku? »Na to vprašanje težko odgovorim, ker se to tudi sama sprašujem. Najbrž smo zaupali, da bo odločitvi samo za besedo teran sledilo odgovorno in skrbno ravnanje uradnikov. Veliko kraških vinogradnikov se je težko odpovedalo temu pridevniku – tudi mi,« pravi vinogradnica, ki z možem skrbi za dobrih 13.000 trsov, med katerimi je 90 odstotkov trte refošk za pridelavo terana.
Zakaj ne more biti teran PTP vsako vino iz sorte refošk?
»Zelo pomembno je, od kod izvira vino, torej označba porekla, saj dajejo značaj določenemu vinu pedoklimatske in druge lastnosti območja pridelave. Območje pridelave terana PTP (priznano tradicionalno poimenovanje) je Kraška planota, ki leži v zahodnem delu Slovenije in delu Italije nad Tržaškim zalivom. V Sloveniji je Kraška planota eden od dveh podokolišev vinorodnega okoliša Kras. Območje pridelave terana PTP je v treh občinah, te občine so Sežana, Komen in Miren - Kostanjevica.
Vse, kar se rodi iz sorte refošk, ne dosega pogojev za vino teran. Geografska zaščita vina ima prednost pred sorto. Iz te iste sorte refošk namreč ne v slovenski Istri ne na Vipavskem ne pridelujejo vina teran. Tudi vsak kmet na Krasu nima terana. Stroka točno določa vrsto pogojev, ki jih je treba izpolniti, da se vino poimenuje teran. Pridelek grozdja za vino teran s priznanim tradicionalnim poimenovanjem (PTP) ne sme preseči 9000 kilogramov na hektar. Potrebna je določena gojitvena oblika, v Uradnem listu pa so tudi točno določeni parametri o količini alkohola, ekstrakta, kislin, nepovretega sladkorja itd. Grozdje mora biti ob trgatvi zdravo in nepoškodovano. Da dobi vino naziv teran PTP, ga mora oceniti pooblaščena organizacija, poleg tega pa ne sme v promet pred 8. novembrom v letu pridelave. Po organoleptični oceni, ki se določa po dvajsettočkovnem sistemu, mora vino teran PTP doseči najmanj 16,1 točke. Torej je vino, ki doseže 16 točk in manj, deželno vino in se ne more imenovati teran PTP,« nam pojasni svetovalka specialistka Majda Brdnik.
Zbogom kraški teran
»Do leta 2000 smo vino imenovali 'kraški teran', a pri zaščiteni označbi porekla vina se na stekleničnih etiketah poreklo 'Vinorodni okoliš Kras' napiše z največjimi črkami ali enako velikimi kot vsi drugi podatki, zahtevani na etiketi, 'teran PTP ' (torej priznano tradicionalno poimenovanje), letnik, pridelovalca, pridelano v Sloveniji … Tako se je spomladi leta 2000 vino teran PTP z zaščiteno geografsko označbo zaščitilo s Pravilnikom v Uradnem listu RS. Ker Kras sega tudi v sosednjo Italijo, je že v elaboratu o zaščiti vina zapisano določilo o obojestranski zaščiti. Veliko zgodovinskih virov piše, da se je na Krasu pridelovalo zelo cenjeno (tudi zdravilnost vina je večkrat poudarjena) rdeče vino teran, pridelano iz večinoma sorte refošk – danes samo iz sorte refošk. Zaradi tisočletne tradicije pridelave vina teran na Krasu je bil leta 2000 izdelan elaborat za Pravilnik o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja – teran. Ob vstopu v EU je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prostor sporočilo tudi vse geografske zaščite slovenskih vin in med njimi tudi zaščito vina teran PTP,« poudarja Majda Brdnik.