Že v četrtek zvečer je odjeknila presenetljiva vest, da je Cerar na strankinem sestanku njenega podpredsednika Brgleza pozval k odstopu s tega mesta zaradi nestrinjanja z zakonom o tujcih in Brglezovih izjav na sami seji. Veliki spor dveh izmed treh najpomembnejših ljudi v državi je sprožil vrsto vprašanj.
Bobo
Bosta Cerar in Brglez prihodnji teden lahko zgladila spore?
Čeprav je bilo stanje v stranki po glasovanju o zakonu o tujcih napeto, pa se po prvih Cerarjevih izjavah ni nakazovalo, da bi lahko prišlo do tako hudih zaostritev.
Cerar je po seji celo miril duhove in zanikal, da bi v SMC nastal razkol, čeprav je bil ta viden vsem na očeh pri omenjenem glasovanju. Dodal je še, da gre za normalno delovanje demokratične stranke. Toda že izjave na seji so nakazovale, da se zna spor v prihodnje še zaostriti. Brglez je tako dejal, da ne more podpreti zakona, ki krši človekove pravice in mednarodno pravo. Pritrdil mu je tudi Mitja Horvat, še en pravni strokovnjak in profesor na pravni fakulteti.
»Pričakoval sem, da bo na vse dileme, ki so se postavile v razpravi, kolikor je bilo mogoče, kot tudi na tej današnji seji, ministrica odgovorila na temeljne dileme. Čakal sem in čakal in ura pri vladi je kazala ena. Nič, nič,« je takrat pred glasovanjem proti dejal Horvat. Proti sta glasovala tudi dva poslanca SMC Dragan Matić in Kamal Izidor Shaker, ki je pozneje svojo odločitev s čustvenim sporočilom pojasnil s tem, da ve, da je bil nanj ponosen njegov preminuli oče, sicer begunec, ki je prišel v Slovenijo. Še dva poslanca, Jani Möderndorfer in Erika Dekleva, pa sta sejo predčasno zapustila, verjetno prav zato, da se izogneta glasovanju. Vzdržani pa so bili pri zakonu še poslanci SMC Simon Zajc, Saša Tabaković in Jasna Murgel.
Poziv k odstopu
Kuhal se je več časa Očitno je spor med Brglezom in Cerarjem tlel že nekaj časa. Pri zakonu o tujcih pa je prišlo do najhujšega razkoraka. Spor je povezan s svetovnonazorskimi pogledi. Brglezova usmeritev je namreč bolj levosredinska, medtem ko se Cerar pomika vse bolj na desno.
V začetku tedna pa je na vrhu stranke, ki so se ga udeležili nekateri člani izvršilnega odbora, poslanci in njihovi ministri, Cerar po daljšem govoru o dosežkih stranke na koncu presenetljivo javno pozval Brgleza k odstopu. Svojo odločitev je argumentiral z besedami, da gre za prepomembno zadevo, povezano z državno varnostjo, da bi lahko toleriral nasprotovanje zakonu. Brglez naj bi odstop mirno zavrnil, nato pa predlagal, da spor raje zgladita na štiri oči.
Cerarja spomnil na odločnost
Bogdan Biščak, dolgoletni funkcionar LDS in tudi stranke Zares, je vse skupaj pokomentiral na twitterju in zapisal, da so se Cerarju sprva poteze Brgleza zdele normalne, nato pa ga je očitno izraelski svetovalec Eisin Asaf, o katerem smo že pisali, prepričal, da mora tudi tokrat pokazati svojo odločnost, ki je bila zaradi razbite poslanske skupine in neobvladovanja položaja pod vprašajem. Cerar se je očitno na podlagi tega nasveta odločil zaostriti odnos z Brglezom in ga pozvati k odstopu s funkcije podpredsednika stranke, obenem pa naj bi Brglez ohranil položaj predsednika DZ. Veliko vprašanje je, ali lahko te poteze predsednika vlade Cerarja, ki naj bi se naslanjale na Izraelčevo strategijo merjenja javnega mnenja in oblikovanja politik, na podlagi slednjih prinesejo dodatne glasove pri volivcih.
Cerarjev desni obrat
Odkar Cerarju od pomladi lani svetuje Asaf, je namreč še bolj izrazita njegova desna usmeritev, ki se kaže tudi v spornem zakonu o tujcih. Brglez v stranki predstavlja levo protiutež, ki pa očitno postaja vse bolj moteča. Tako je hotel Brglez tudi pri zakonu o tujcih, kjer se je zadev lotil nekoliko nespretno, omiliti zakonodajo, ki pa bi tudi po njegovi omilitvi še vedno kršila mednarodno pravo, toda tudi ti predlogi niso bilai sprejemljivi za notranjo ministrico Gjerkeš Žnidarjevo. Ta naj bi bila za zaprtimi vrati do Brgleza celo žaljiva. Notranja ministrica se je sicer po izglasovanem zakonu po seji osmešila, ko ni znala pojasniti, koliko poslancev bo po sprejetju amandmaja NSi moralo glasovati za zaprtje meja, še kako dobro pa je vedela, da potrebujemo prav tak zakon po nujnem postopku, ki je zaobšel demokratične standarde. Gjerkeš Žnidarjevo je sicer Cerar sam izbral za ministrico, saj sta se njuni mami poznali iz tožilstva. Takrat pa so se začeli tudi spori z Bojanom Dobovškom, ki je želel priti na položaj notranjega ministra in je pozneje kot prvi zapustil SMC. Paradoksalno pa je, da je prav Dobovšek želel v koaliciji videti desno usmerjeno NSi, ki bi Cerarju zdaj, ko se je obrnil na desno, prišla še kako prav.
Brglez miri duhove
Brglez je v petek v kratki izjavi za medije, po kateri ni želel sprejemati izjav, miril situacijo in dejal, da so bile izjave v medijih pretirane. S Cerarjem sta se dogovorila, da se bosta prihodnji teden uskladila oziroma pogovorila. Na vprašanje o tem, ali bo odstopil kot podpredsednik SMC, ni želel odgovoriti. Iz največje vladne stranke sicer niso želeli dajati izjav, vsi so se namreč zavili v molk. Tudi Cerar je z Malte sporočil, da bodo notranja vprašanja reševali doma.
Grega Wernig
Han je opozoril, da spor izhaja tudi iz tega, da največja vladna stranka še vedno išče svojo ideološko plat.
»To ni dobro za državo«
O nastali situaciji smo se pogovarjali tudi z vodjo poslanske skupine koalicijske SD Matjažem Hanom. »Drugi in tretji človek v tej državi se spopadata na temi, kjer je eden glasoval načelno, drugi pa populistično. To vsekakor ni dobro za državo,« je dejal o tem Han. Izpostavil je tudi problem tega, da stranka SMC še vedno išče svojo ideološko plat in se vprašal, ali bodo Brgleza vrgli iz stranke, ker je glasoval kot socialni demokrat oziroma levičar. Na vprašanje, ali za vsem stoji izraelski strokovnjak, pa je dejal, da o notranjih zadevah drugih strank ne želi govoriti. »Mi nimamo toliko denarja, da bi si lahko kupovali svetovalce, sam pa tudi tega ne bi želel, če za nekaj čutim, da je prav, bom to storil in noben svetovalec me ne more prepričati v drugo,« je še pristavil Han in zaključil, da bi bila škoda, če bi na tem vprašanju razpadla koalicija.
Obstanek vlade Vladajoča koalicija ima v tem trenutku 52 poslancev, za svoj obstanek pa jih potrebuje vsaj 46. Vlada bi bila ogrožena, če bi sedem poslancev izstopilo iz poslanske skupine SMC.
Prvak Desusa Karl Erjavec pa je dejal, da je presenečen. »Neodgovorno bi bilo, da bi takšne napetosti ogrožale politično stabilnost države,« je opozoril in dodal: »Upam, da bo toliko modrosti, da bosta oba znala razrešiti spor.« Dodal je, da je optimist, toda opozoril je, da ima situacija lahko nepredvidljive posledice, kot jih je imela že pri podobnem sporu takrat največje stranke Pozitivne Slovenije.
Je na vidiku nenačelna koalicija?
Povsem mogoč se zdaj zdi tudi razpad koalicije in Cerarjeve poslanske skupine, kar bi bila izjemno slaba popotnica za predčasne volitve, kjer Cerarjeva stranka nikakor ne bi mogla spet doseči rezultata iz preteklih volitev in 36 poslanskih glasov. Kot snam je uspelo izvedeti, se neuradno Cerarjeva in Janševa stranka dogovarjata glede izvolitve ustavnih sodnikov. Cerarju bi namreč zdaj tudi zaradi morebitnega ustavnega odločanja o zakonu o tujcih prav prišli bolj konservativno usmerjeni ustavni sodniki. Povsem mogoče pa je, da se pripravlja tudi že teren za oblikovanje skupne koalicije, ki bi jo veliko lažje dosegli z vladno krizo in izstopom nekaterih poslancev iz poslanske skupine SMC. Če bi jih odšlo več kot sedem, koalicija namreč ne bi imela več večine v DZ, ki jim omogoča vladanje. Takšna nenačelna koalicija med volivci gotovo ne bi bila dobro sprejeta, saj je Cerar na oblast prišel prav kot človek, ki naj bi postavil nove standarde v politiki. Ljudje pa so se poenotili in volili njegovo stranko prav zato, da na oblast ne bi prišel Janša. Je mogoče, da bo naposled zgolj za obstanek na oblasti storil prav to?
Grega Wernig
