Požrtvovalnost

Še enkrat bi skočil, če bi bilo treba

Janja Ambrožič/Dolenjski list
1. 1. 2017, 08.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Mladenko Grgić se je nesebično pognal v mrzlo Ljubljanico in si prislužil medaljo.

Janja Ambrožič
Mladen Grgić z mamo Luco in očetom Dankom.

Med prejemnike medalje za požrtvovalnost, ki jo podeljuje policija, se je letos vpisal tudi Mladenko Grgić iz Gabrja pri Soteski, ki je konec maja rešil utapljajočega se moškega iz Ljubljanice.

Ob Ljubljanici se je nabralo kakšnih 150 ljudi, ki so le opazovali, nihče pa ni naredil nič, čeprav Grgić ni zmogel več, se spominja.

»Končno lahko rečem, da sem nekaj dobrega naredil v življenju, saj se ne morem pohvaliti z veliko dobrimi stvarmi,« pripoveduje Grgić.

S staršema, ki sta se pred desetletji v Slovenijo preselila iz Jajca v Bosni in Hercegovini, živi v Gabrju pri Soteski, pogosto je pri prijateljih v Ljubljani, kjer je bil tudi 28. maja letos, na dan, ki ga ne bo nikoli pozabil.

Skočil v Ljubljanico

V enem od lokalov ob Ljubljanici so gledali tekmo, šel je mimo in srečal znanca, ko je slišal, da je nekdo skočil v reko. Najprej je tudi sam opazoval, nato pa spoznal, da je človek v življenjski nevarnosti, se slekel skoraj čisto do golega in skočil čez ograjo.

Ko je priplaval do 32-letnika, je bil ta že v nezavesti, kar je bilo dobro le zato, da se ga ni oklepal ali ga grabil, pripoveduje. Na pomoč sta mu priskočila še Simon Cerkvenik in Damir Kobašević iz Ljubljane.

PU Ljubljana
Na podelitvi se je Grgić (desno) spet srečal z moškima, ki sta mu priskočila na pomoč.

Podhlajen tudi sam

»Do podelitve nisem vedel, ali je moški preživel, zdaj vem, da je. Nikoli se nisva več srečala. Tudi mene so odpeljali v bolnišnico, ker sem bil podhlajen,« se spominja Grgić.

Sprva je bil razočaran, ko je ugotovil, kako malo ljudi je pripravljenih neznanca rešiti iz vode. »Upam, da se najde kdo, ki mi bo pomagal, če se enkrat jaz znajdem v življenjski nevarnosti,« še pristavi na koncu.

Estrada