Kdo je podprl obravnavo
To so bili le: Mirjam Bon Klanjšček, Alenka Bratušek, Matjaž Hanžek, Matjaž Nemec, Jan Škoberne, Matej Tašner Vatovec in Violeta Tomič.
Dobro desetletje je že od tega, kar je zaživela prva brezplačna ambulanta v Sloveniji. Danes so že tri več, še tri snujejo, a država še vedno ni uredila pravne regulative za njihov obstoj in delovanje; ni namreč zakona in predpisov, kako naj tovrstne ambulante delujejo. Število ljudi, ki si ne morejo privoščiti plačila prispevkov iz naslova zdravstvenega zavarovanja, med njimi je največ samostojnih podjetnikov in obrtnikov, pa se iz leta v leto povečuje. Statistika kaže, da jih je zdaj že med 16.000 in 20.000.
Vprašanja brez odgovorov
»Dejstvo, da se število ambulant pro bono in njihovih pacientov pravzaprav ves čas veča, kaže na določeno zgrešenost zdravstvenih politik te države,« so besede, s katerimi je že v začetku letošnjega leta poslanec Matej Tašner Vatovec nagovoril svoje poslanske kolege in ministrico za zdravje.
Poslanec je ministrici tudi postavil dve konkretni vprašanji; ali namerava kakorkoli ukrepati v smeri določanja bolj jasnih in enostavnejših pravil za vzpostavljanje ambulant pro bono in ali rast števila ambulant pro bono vidijo oziroma razumejo kot znak nedelovanja sistema univerzalne dostopnosti zdravstvenih storitev.
Razočaranje
Če z dogovori na vprašanja poslanci niso zadovoljni, imajo možnost, da v parlamentu zahtevajo posebno obravnavo, kar je Tašner Vatovec tudi storil, a je poslanci niso podprli. Obravnavo problematike ambulant pro bono je namreč kar 42 poslancev zavrnilo, le sedem jih je bilo za. Od tedaj pa vse do danes o tem v Ljubljani niso spregovorili niti besede.
»Naši poslanci niso na voljo, da bi se o tem pogovarjali,« je rezultate komentirala ena od soustanoviteljev novogoriške ambulante pro bono Ana Jug, ki tako kot mnogi drugi, ki jih zadeva ta problematika, niso skrivali razočaranja nad rezultati glasovanja.
