Po načrtu države bi moralo biti reševanje denacionalizacijskih zahtevkov zaključeno leta 2005, a se to do danes ni zgodilo. Razlog odgovorni pripisujejo temu, da so v obravnavi ostali najtežji denacionalizacijski primeri.Do konca septembra je bilo vloženih 39.711 zahtevkov za vračilo odvzetih nepremičnin,vrnjenega pa za dobrih 2,1 milijarde evrov premoženja. Nerešenih ostaja le še 164 zahtevkov, ki pa državi delajo velike stroške.Dalj časa bo država odločala, večje bo namreč nadomestilo za nezmožnost uporabe.
Predolgi postopki
Postopki vračanja premoženja bi se morali končati že leta 2005.
Kadar se denacionalizacijski zahtevki vlečejo predolgo, mora država upravičencem izplačati odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnin od uvedbe denacionalizacijskega zakona. Za slednje je pristojen Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Slednji je do konca oktobra letos z omenjenega naslova plačal 18 milijonov evrov odškodnin, od tega 3,3 milijone obresti, je pojasnila direktorica sklada Irena Šinko. Sklad ima po njenih podatkih trenutno odprtih še 31 sodnih in zunajsodnih postopkov, v katerih vlagatelji skupaj zahtevajo nekaj manj kot 34 milijonov evrov. Za te zahtevke sklad še nima zagotovljenega denarja, je dodala.
Zahtevali tri milijarde
Razlaščenci nepremičnin ali njihovi dediči so sicer zahtevali za tri milijarde evrov premoženja. Do zdaj so odločili o zahtevkih v višini 2,56 milijarde evrov, pri čemer je bilo 1,7 milijarde evrov odškodnin, ki so jih upravičenci prejeli v obliki obveznic, zavrženih pa je bilo za 442 milijonov evrov zahtevkov.
Med največjimi upravičenci Katoliška cerkev
Znano je sicer, da je ena od največjih denacionalizacijskih upravičenk Katoliška cerkev, ki naj bi po neuradnih podatkih nekaterih medijev do zdaj dobila vrnjenega desetino celotnega premoženja. Med večjimi upravičenkami so bile tudi dedinje barona Karla Borna, ki so jim vrnili del premoženja v naravi – 3700 hektarjev gozdov in dve mali hidroelektrarni, za nekdanjo tovarno in graščino pa so prejele pet milijonov evrov odškodnine v obliki obveznic.
Med večjimi denacionalizacijskimi upravičenci so bili tudi dediči Rada Hribarja, ki so dobili odškodnino za grad Strmol s pripadajočimi objekti in parkom, ter potomci Attemsov, ki so dobili odškodnino za gradova v Brežicah in Slovenski Bistrici.
