Vaščanom Mihovice, vasi z okrog štiridesetimi gospodinjstvi v šentjernejski občini, postaja življenje zaradi romskih sosedov vedno bolj neznosno.
Lidija Markelj
Jože in Antonija Strojin ter Andrej Brečko, zadaj pa Matjaž Strojin in Jože Krhin.
»Romski manjšini je treba pomagati, vendar ne tako, da se jih podpira samo finančno, v zameno pa jim ni treba sprejemati nobenih zadolžitev in odgovornosti,« pravijo v vaškem odboru.
Mihovičani so težave želeli najprej urediti sami, s pogovorom, a ker se to očitno ne da, so se letos poleti povezali v vaško skupnost in se po pomoč obrnili tudi na občino, policijo in socialno službo. Zadovoljni so, da imajo pri njih podporo in močno upajo, da bo sožitje z Romi mogoče. A za to se bodo morali potruditi prav slednji.
Strah jih je, kaj bo
»Kot Vaška skupnost Mihovica nimamo prav nič proti Romom, moti pa nas njihovo brezobzirno obnašanje, nespoštovanje tuje lastnine in vaškega miru. Želimo in zahtevamo, da v naši vasi živimo v miru in redu, kar je osnovna človekova pravica,« pove Matjaž Strojin, eden od članov vaškega odbora. V vasi so le štiri romske družine (vse prijavljene na eni hišni številki), a zelo številčne. To pomeni, da v Mihovici živi okrog sto »civilov« in 35 Romov, kar je že ena tretjina. Te številke so bile nekoč drugačne - pred štirimi desetletji je bilo na primer v vasi le deset Romov. Kaj bo čez deset let, se sprašujejo vaščani.
Lidija Markelj
Nekateri Romi se stiskajo v majhni hiški in prikolici. Od Zagorčevih jih loči le vrt.
Hrup, psi, kraje ...
Lidija Markelj
Katarina in Jože Zagorc: »Moti naju njihovo obnašanje in kultura.«
In kateri so glavni problemi sobivanja z njimi? Zbrani ne morejo našteti vseh neprespanih noči zaradi hrupa - glasna glasba podnevi, ponoči bučne zabave. Dve romski družini sta si menda lani celo nabavili velike zvočnike in mikrofone. Za novo leto seveda ne manjka ognjemet, pa tudi ne kaki rafali iz orožja. Psi ponoči lajajo, in sploh vseskozi po vasi tekajo naokrog neprivezani, necepljeni in podobno. Pri eni hiši so jih menda imeli kar deset. »Vaščani se bojijo iti na sprehod ali s kolesom po vaški cesti, poštar nerad prihaja k nam. Pred leti so neko gospo romski psi tako pogrizli, da je morala na urgenco,« pove Antonija Krhin.
Romi si tudi prisvajajo sosednja zemljišča - za nezakonite gradnje, parkiranje vozil, pašo živali ali za piknike. Poseben problem so kraje, od poljščin do živali, goriva, orodja in lesa iz gozdov. Ljudje so povedali, da se Romi pripeljejo s kombiji ter poberejo tudi po ves pridelek, tako da na primer krompirja ali fižola sploh nočejo več pridelovati na njivah, ampak le še na domačem vrtu. Enemu od pridelovalcev zelenjave so na primer letos naredili za pet tisoč evrov škode. Ponoči so iz dveh hlevov v kratkem času ukradli in zaklali dva prašička.
Lidija Markelj
Drugi Romi v vasi pa živijo v lepih hišah, tudi dragih avtomobilov jim ne manjka.
Posekali les v gozdu
Jože Strojin opiše, kako so mu pred nekaj leti Romi ukradli v njegovem gozdu v bližnjih Draškovcih kakih 30 mladih gabrov. Čeprav so krivca, bližnjega Roma, s pomočjo DNK v iztrebkih le našli, na koncu obsojeni ni plačal kazni - šlo je za 300 evrov - ampak je dolg raje odsedel v zaporu. »Ko se je vrnil, mi je grozil in od mene zahteval 300 evrov,« ogorčen pove Strojin.
Lahko se ponovi Ambrus
»Ko jih opozorimo, naj se obnašajo drugače, nam samozavestno odgovorijo, da lahko delajo, kar hočejo, ker so manjšina, ker so Romi. To enostavno ne gre,« meni Jože Krhin. Pred leti je zaradi nagajanja in groženj Romov neka gospa, ki je bila do njih še posebej dobra, prodala svojo hišo in odšla živet drugam. »Zdaj ne bomo več dopustili, da bi zaradi Romov odšel še kak 'civil'. Če se ne bodo držali naših pravil, naj odidejo drugam, sicer se lahko ponovi tudi Ambrus,« pravijo v vaškem odboru.
Lidija Markelj
