"Ne smemo pozabiti, letošnja pogajanja, tako kot lanska, niso bila o tem, koliko bomo znižali plače, ampak koliko imamo možnosti, da jih povišamo," je izpostavila ministrica in dodala, da "smo še vedno v času javnofinančne konsolidacije, da imamo plačni sistem v javnem sektorju, ki je bil oblikovan pred krizo in ne upošteva, da imamo bistveno manj razpoložljivega dohodka na razpolago, kot smo ga imeli pred krizo".
Vlada je sicer kljub temu predvidela postopno sproščanje varčevalnih ukrepov, nekaj pa se jih je že sprostilo. "Zato moram reči, da sem s tem, kar za zdaj poznam informacij o dogajanjih včeraj, zelo razočarana," je dejala ministrica za finance.
Kot je spomnila, so osnutek proračunskega načrta pripravili z upoštevanjem maksimalnih možnih javnofinančnih odhodkov za plačilo stroškov dela za javne uslužbence. "V pogajanjih smo pristali na dodatne odhodke glede na leto 2016 v višini 110 milijonov evrov, od tega je približno 70 milijonov evrov na račun rednih napredovanj in preostanek na račun sproščanja tistih ukrepov, prek katerih še omejujemo rast mase sredstev za plače," je pojasnila in dodala: "Glede na to, kako so se včeraj pogajanja končala, pa bo treba sprejeti druge ukrepe, s katerimi se bo zagotovila javnofinančna stabilnost, ampak ukrepi bodo morali iti v smeri, ki ne bodo predvideli za stroške dela višjih odhodkov od teh, ki so bili tudi sicer planirani oziroma ne bodo višji od zmožnosti, ki jih imamo."
O tem, kakšni bi lahko bili ti ukrepi, ali bi morda v primeru zdravnikov šlo tudi za trošarine, je dejala, da ne vidi možnosti za iskanje rešitve v smeri povečevanja prihodkovne strani, bodisi državnega proračuna bodisi zdravstvene blagajne, iz katere so plačani zdravniki. Prav tako ne vidi možnosti za preusmerjanje integralnih virov državnega proračuna v druge javne blagajne.
