Delovanje razvpitega društva Zdrava atmosfera (ZA) je v intervjuju, ki smo ga objavili v torek, delno razkrival že vodja Dragutin Barušić. Naj spomnimo: ponosna članica omenjenega društva, ki ga največkrat označujejo z besedo kult, je tudi ministrica, ki skrbi za slovenske državne finance Mateja Vraničar Erman. Preverjanje golih dejstev je aktualna ministrica zamenjala za občutek sprejetosti, ljubljenosti in verjetja. Kako se bo to odražalo na javnih financah in zakonodaji s področja financ, pa bomo lahko spremljali v prihodnjih mesecih.
Ostali brez odgovora, kako člani plačujejo seanse
V času, ko tržne inšpekcije v slepem sledenju črk na zakonodajnih dokumentih, osnovnim šolam prepovedujejo organizacije strokovnih ekskurzij v tujino, češ, da gre za delo na črno, pa ostaja prelivanje finančnih tokov v "ministričinem društvu" nejasno.
Ekipa oddaje Preverjeno na POP TV je namreč obiskala društvo Zdrava atmosfera, jasnega odgovora na vprašanje, koliko člani plačujejo vodji na tedenski seansah in srečanjih, pa ni dobila. Člani naj bi plačevali prostovoljne prispevke, za katere se odloči vsak sam. Ker Barušić podjetja nima, gre denar najverjetneje na roko, sklenejo v prispevku na POP TV. Člani društva so za Preverjeno tudi povedali, da jim je Barušič kot starš in da ga radi nagradijo, da pa mu ne bodo mogli nikoli plačati toliko, kot je naredil zanje in za svet.
V pogovoru za revijo Zarja, ki smo ga na naši spletni strani objavili včeraj, pa je Barušič je dejal, da ne moreš biti človek, ki pomaga, in imeti s. p., saj moraš biti na ravni in na voljo narodu.
Prostovoljni prispevki kot siva ekonomija
Pobiranje prostovoljnih prispevkov je sicer ena od "bolj priljubljenih rešitev", ki se jo poslužujejo društva po uvedbi davčnih blagajn v obstoječi zakonodaji.
Eden od primerov sega v začetek letošnjega leta: Finančna uprava RS je v začetku leta v zvezi z organizacijo šolskih bazarjev, kjer se zbira denar za šolski sklad s prodajo izdelkov otrok, skladno s področno zakonodajo priporočila zbiranje prostovoljnih prispevkov. Kot so tedaj sporočili, za prodajo izdelkov na otroškem bazarju po Zakonu o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) velja obveznost izdaje računa in mora biti ta po Zakonu o davčnem potrjevanju računov davčno potrjen.
Ob uvedbi davčnih blagajn so se številna, predvsem manjša društva znašla v težavah, saj je zbranih sredstvih lahko strošek uvedbe davčnih blagajn prevelik finančni zalogaj. Ali kot je marca letos direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) Goran Forbici jasno povedal za Dnevnik: gre za sivo ekonomijo. Da trenutna rešitev člane društev sili v dvoje: da društvo ukinejo ali pa da poslovne knjige prirejajo tako, da prihodke prikazujejo kot donacije, ki pa v resnici to niso.
Ne razkrivajo števila članov
Sicer pa televizijski ekipi, ki se je seznanila tudi vizijo in rituali društva, ni uspelo izvedeti, koliko ljudi je včlanjenih v društvo. "Iskreno povedano, toliko, da v bistvo z nekim številčenjem to težko povedati," je odgovoril Barušić, ki so mu člani povsem vdani. In so pripravljeni sprejeti tudi njegove udarce, saj, kot je dejala ena od sledilk, bi jih tepel le zato, da bi ostali na poti dobrote.
Kot je znano, je Vraničarjeva v društvo spoznala tudi svojega moža, ki je tudi član društva. Znano in na posnetkih zabeleženo je, da je Vraničarjeva svojemu vodji predstavila tudi bivšega finančnega ministra Franca Križaniča.
Kot je še razkril televizijski prispevek, se člani društva pozdravljajo z nekakšnim vojaškim pozdravom, molijo v hrvaškem jeziku, ker da naj bi bil ta jezik svet in se učijo uporabe posebne slovnice, ki ji pravijo angelski jezik.
