Pričevanje Nine iz okolice Nove Gorice je pretresljivo. Na miren in prijeten avgustovski dan se je vračala iz službe. Na avtocesti jo je, ko ga je prehitevala, spregledal voznik tovornjaka; zapeljal je v njen avto, jo stisnil ob varovalno ograjo in njeno vozilo dobesedno zmečkal.
»Čudni občutki me vežejo na trenutke tik pred nesrečo; spomnim se momenta, ko sem ugotovila, da je trčenje neizogibno. Pomnim trenutek, ko sem zaslišala mečkanje pločevine, spomnim se tudi, da sem izgubila občutek telesnosti. Bila sem brez bolečin, čeprav sem bila zelo hudo poškodovana. Pravzaprav sem bila ob prihodu reševalcev klinično mrtva; moje srce je zastalo,« opisuje grozljivo izkušnjo.
Opazovala iz zraka
Dogajanje sem opazovala iz lebdečega stanja; kakšna dva metra nad nesrečo sem bila.
»Najbolj nenavadno od vsega pa je, da se spomnim, kako so me reševali; čeprav sem bila klinično mrtva, torej moje srce nekaj minut ni bilo, odsotno je bilo dihanje, sem vse videla in slišala. Videla sem gasilce, kako s svojimi pripomočki režejo karoserijo. Zraven so na avtomobilu stali reševalci. Dogajanje sem opazovala iz lebdečega stanja; kakšna dva metra nad nesrečo sem bila,« razlaga.
Še dobro se spominja tudi, kako so jo oživljali in nalagali v reševalni avto. »Bila sem popolnoma mirna in nič od tega, kar sem videla, me ni šokiralo; ne zverižena pločevina pod mano, ne moje negibno in krvavo telo, ne doživetje lebdenja in opazovanja izven telesa,« razlaga. Od tu dalje je njen spomin zabrisan. Sebe in telesa se je zavedela šele v bolnišnici, kjer je zaradi hudih poškodb dolgo okrevala. Še danes ni povsem zdrava, a je hvaležna, da je živa.
Išče odgovore
Nini je ekipa, ki jo je reševala, povedala, da ima veliko srečo, da je danes še vedno med nami. Bila je hudo poškodovana.
»Zdravnik, ki je sodeloval na moji intervenciji, mi je povedal, da sem imela veliko srečo, da sem danes še tu, saj je bilo zelo hudo. Niso bili prepričani, ali bom preživela. Kar nekaj časa so me oživljali. Bali so se, da so bili moji možgani predolgo brez kisika in so prizadeti. Danes, razen nekaj težav zaradi zlomov kosti in posledično okornosti, posledic nimam. Me pa še vedno bega obsmrtna izkušnja, v času klinične smrti, ki jo še raziskujem,« pove.
»Brala sem o mnogih pričevanjih ljudi, ki so doživeli enako. Znanost tega, kako je mogoče, da klinično mrtev človek lebdi nad svojim telesom in opazuje, kako ga oživljajo, še ne zna razložiti,« nam pojasni.
