Vrhovno sodišče je na današnji novinarski konferenci ponovno poudarilo, da so zaradi problematike nerazglašenih oporok zakonodajalca že pozvali k pripravi zakonskih podlag za sistemske izboljšave. Zdajšnja zakonodaja ima namreč glede shranjevanja oporok visoke elemente tveganja, je danes pojasnila podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto.
Napake pri shranjevanju oporok na vseh 44 okrajnih sodiščih v Sloveniji so med skrbnim pregledom odkrili že lani, na problematiko pa so v četrtek s konkretnim primerom znova opozorile Primorske novice.
Bettetova je danes spomnila, da so lani po odkritih nepravilnostih ustanovili delovno skupino. Izdelala je smernice za ravnanje v primerih, ko oporoka ni bila razglašena, opravljen pa je bil zapuščinski postopek. Komisija je pripravila tudi predlog izboljšanja poslovnega procesa v zapuščinskih postopkih.
Ni enotnega centralnega registra
Navodil se morajo držati tako sodniki kot drugo osebje, je danes poudarila Betettova in ocenila, da ta navodila zmanjšujejo tveganja za napake, še bolj pa bi jih zmanjšala izboljšana zakonodaja. Med drugim so danes na novinarski konferenci pojasnili, da za hranjenje oporok sodstvo nima enotnega centralnega registra.
Sicer pa je omenjena delovna skupina ugotovila, da so poleg zakonodajnih pomanjkljivosti tudi pomanjkljivosti v poslovnih procesih glede informacijske podpore.
Po podatkih vrhovnega sodišča je bilo v obdobju od leta 1991 pred 44 okrajnimi sodišči skupno nerazglašenih 945 oporok. V 140 primerih bi lahko nastale materialnopravne posledice. Pregled so razširili še na stanje od leta 1945 do 1991, ko naj bi bilo okoli 300 primerov, v katerih bi lahko nastale materialnopravne posledice.
Na sodišču so danes poudarili, da od vseh oporok, ki jih sodišča hranijo, te številke predstavljajo manj kot en odstotek hranjenih oporok.
Sodišče brez zakonske podlage za samodejno ukrepanje in povrnitev škode
Sodišče sicer nima zakonske podlage za samodejno ukrepanje in povrnitev škode, pač pa morajo to storiti stranke same. Po besedah Bettetove za zdaj ne razpolagajo s podatkom, da bi že bila vložena kakšna tožba za zapuščino, ki jo morajo najprej vložiti oškodovanci, ali odškodninska tožba zoper državo. Je pa treba na možnosti tožb računati, je dodala.
Na ministrstvu za pravosodje od vrhovnega sodišča pričakujejo še poročilo ter odgovor na njihovo zaprosilo, v katerega je vključen tudi poziv za seznanitev z njihovimi ugotovitvami o številu takšnih primerov na vseh okrajnih sodiščih, ko so bile stranke pisno obveščene o napaki, ter za seznanitev z drugimi izvedenimi ukrepi v zvezi s to problematiko.
Betettova je danes zagotovila, da bo ministrstvo poročilo prejelo v najkrajšem možnem času, ker da je že vse narejeno.
Generalni sekretar Janko Marinko pa je med drugim poudaril, da je do primerov, ko oporoka ni bila razglašena, vodilo vrsto zadev. Zlasti pri starejših oporokah so po njegovih besedah podatki o vlagateljih zelo pomanjkljivi.
