Do tragične nesreče, ki se je zgodila v sredo dopoldne, je prišlo pri razminiranju v vasici Bobare na gori Psunj, severno od Okučanov. Območje so med letoma 1991 in 1995 okupirali srbski uporniki.
»Zgodilo se je najhujše«
Dvainštiridesetletnega Kulaša naj bi ubila protipehotna mina jugoslovanske izdelave PROM-1.
»Na tem območju delamo vse od marca, do zdaj pa smo razminirali okoli 1,1 milijona kvadratnih metrov. Ostalo je še približno 70 tisoč kvadratnih metrov, končali bi v roku enega tedna. Na žalost pa se je zgodilo najhujše. Izgubili smo izkušenega pirotehnika,« je dejal Mato Lukić, tehnični direktor podjetja Mungos razminiranje, v katerem je bil zaposlen pokojni 42-letni Vilson Kulaš, ki je imel več kot desetletne pirotehnične izkušnje. Očeta dveh otrok, starih tri in pet let, naj bi ubila protipehotna mina jugoslovanske izdelave PROM-1. »Pokojni Vilson je prihajal iz Biograda na moru, zdaj pa je s soprogo in otrokoma živel v Varaždinu,« je povedal direktor Mungosa Damir Magdić, ki je po nesreči v Varaždinu o smrti Kulaša obvestil njegovo ženo.
Druga letošnja žrtev zaradi min
Skupno sta zaradi min na Hrvaškem v zadnjih dvajsetih letih umrli že 202 osebi.
Gre sicer za že drugo letošnjo smrtno žrtev zaradi min na Hrvaškem. Do podobne nesreče je prišlo 14. aprila pri Gospiću. Od sprejetja hrvaškega zakona o razminiranju leta 1996, ko je bilo skoraj tisoč kvadratnih kilometrov minsko sumljivih območij ali skoraj dva odstotka celotnega hrvaškega ozemlja, pa je pri razminiranju umrlo že 36 pirotehnikov.
Ena najhujših posledic vojne
Hrvaški center za razminiranje je objavil, da je pri naših južnih sosedih še nekaj manj kot 470 kvadratnih kilometrov minsko sumljivih območij. Nevarnost min je v devetih hrvaških županijah ter 68 mestih in občinah. Kot so dodali na centru, ocenjujejo, da je na Hrvaškem še več kot 46.000 min in drugih eksplozivnih sredstev, posebej na območjih, na katerih so med vojno potekali intenzivni spopadi.
