Na ministrstvu za pravosodje so potrdili, da so bili s problematiko nerazglašenih oporok seznanjeni že pred časom. Kot so navedli, bodo počakali na poročilo ter celovit odgovor, ki so ga želeli. Sicer pa navajajo, da gre "za zadevo, ki zagotovo ne prispeva h krepitvi pravne varnosti posameznika niti h krepitvi zaupanja v pravno državo".
Težave z nerazglašenimi oporokami niso od včeraj. Nepravilnosti so odkrili že pred časom, najprej na Okrajnem sodišču v Novi Gorici. V okviru vrhovnega sodišča so nato že sredi aprila 2015 imenovali komisijo, ki je do septembra izdelala smernice za ravnanje v primerih, ko oporoka ni bila razglašena, opravljen pa je bil zapuščinski postopek. Komisija je pripravila tudi predlog izboljšanja poslovnega procesa v zapuščinskih postopkih, so pojasnili na vrhovnem sodišču.
Pravijo, da je sodstvo samo zaznalo problematiko
Tudi na ministrstvu za pravosodje so izpostavili, da je iz odgovora vrhovnega sodišča, ki so ga želeli, izhajalo, "da je sodstvo samo zaznalo navedeno problematiko in da je v okviru posebne delovne skupine sprejelo dolžne ukrepe sodne uprave, s katerimi bi tovrstna tveganja lahko eliminirali".
Sedaj, pravijo, bodo "počakali še na posredovanje poročila ter celovitega odgovora na naše zaprosilo, v katerega je vključen tudi poziv za seznanitev z njihovimi ugotovitvami o številu takšnih primerov na vseh okrajnih sodiščih, ko so bile stranke pisno obveščene o napaki, ter za seznanitev z drugimi izvedenimi ukrepi v zvezi s to problematiko".
Na vrhovnem sodišču se zavedajo posledic
Vrhovno sodišče sicer "v imenu celotnega sodstva iskreno obžaluje vse nepravilnosti, do katerih je prišlo pri poslovanju z deponiranimi sodnimi oporokami", so navedli in poudarili, da težav niso pometli pod preprogo, ampak so se njihovega reševanja lotili z vso resnostjo.
Zavedajo se posledic tako za posameznike kot tudi sistem, zato so zadevo obravnavali z vso resnostjo in odgovornostjo tako do prizadetih posameznikov kot tudi na sistemski ravni, ter so tovrstno sodelovanje zahtevali tudi od vseh prvostopenjskih sodišč, so še zapisali v pojasnilu.
Primorske novice so danes namreč spomnile na problematiko in med drugim predstavile tudi primer oškodovanca, ki mu je stara mama pred več kot tremi desetletji z oporoko zapustila veliko kmetijo v Posočju, vendar tega ni vedel. Oporoko njegove stare mame so na enem od severnoprimorskih okrajnih sodišč našli v začetku letošnjega leta, v hrambo pa so jo prejeli že leta 1977.
V opravičilo? "Gre za razmeroma majhen delež celote"
Po podatkih vrhovnega sodišča so po skrbnem pregledu ugotovili, da je bilo v obdobju od leta 1991 pred 44 okrajnimi sodišči skupno nerazglašenih 945 oporok. "Glede na to, da slovenska sodišča letno obravnavajo okoli 20.000 zapuščinskih zadev oziroma v celotnem obdobju od leta 1991 več sto tisoč, gre za razmeroma majhen delež celote," so ob tem navedli na vrhovnem sodišču in potrdili, da bi do materialnopravnih posledic lahko prišlo v 140 primerih nerazglašenih oporok. V večini primerov pa do teh posledic ni prišlo, ali se oporoke iz različnih razlogov ni moglo uporabiti ali upoštevati v samem sodnem postopku, so pojasnili.
V primerih, kjer bi najdene nerazglašene oporoke lahko imele materialnopravne posledice, so sodišča vse oporočne dediče tudi individualno obvestila, da lahko svoje pravice iz pozneje najdene oporoke, če želijo, uveljavljajo v pravdi. "Sodišča so jim ob tem ponudila tudi možnost razgovora s sodnikom, ki se jim je tudi osebno opravičil za nastali položaj ter jim predstavil pravne možnosti, saj sodišča v takšnih primerih stanja ne morejo spremeniti sama ali po uradni dolžnosti," so še pojasnili na vrhovnem sodišču.
Kot so dodali, so o aktivnostih že poročali tudi mediji, sami pa so obvestili tudi sodni svet in ministrstvo za pravosodje.
Ob tem so navedli še, da gre pri tej problematiki za posledico različnih dejavnikov, sprememb v delovanju prvostopenjskih sodišč in praviloma obdobja izpred več desetletij.
