Nedavno je odmevala odločitev vlade, da nameni dodatna sredstva za zagotavljanje pravic Romov v jugovzhodni Sloveniji, in sicer za dostop do pitne vode v naseljih Goriča vas v ribniški občini ter Dobruška vas na hišnih številkah 35 in 41 v škocjanski občini. Se je vlada ustrašila sodišča iz Strasbourga?
Lidija Markelj, arhiv Dolenjskega lista
Poznavalci pravijo, da gre za hitro reakcijo vlade v času, ko pričakuje razsodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, oba župana pa sta nad tem začudena.
Vlada bo 30 tisočakov namenila za postavitev cistern, za prevoz in porabo vode v dveh menda najbolj kritičnih naseljih. Zakaj naenkrat taka poteza, ko pa Slovenija oziroma državno pravobranilstvo na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu zagovarja stališče, da dostop do pitne vode in sanitarij velja enotno za vse prebivalce in da so Romi v enakem položaju kot vsi ostali državljani?
To mora biti le začasen ukrep, ne rešitev
»Potrebna je trajna rešitev, tako za dostop do vode kot do sanitarij, elektrike in druge javne infrastrukture, in sicer za vsa romska naselja v naši državi, čeprav so romska bivališča morda formalno nelegalna,« pravijo v Amnesty International Slovenija. Vode denimo nimajo tudi v Rimšu v občini Krško, delu Lokev v občini Črnomelj, Ponovi vasi v Grosupljem ...
Na omenjenem sodišču namreč teče tožbeni postopek dveh romskih družin – 14-članske družine Novak iz Dobruške vasi ter očeta in sina Hudorovič iz Goriče vasi. Slovenijo tožita, ker jima ne omogoča dostopa do pitne vode in sanitarij, kar je osnovna človekova pravica. Slišati je, da naj bi se država ustrašila zanjo negativne razsodbe iz Strasbourga, ki naj bi prišla prav kmalu.
Dobruška vas: Romi so vodo imeli
Škocjanski župan Jože Kapler pravi, da so jih o tem obvestili z urada za narodnosti. Kot mu je znano, naj bi v del romskega naselja v Dobruški vasi s hišno številko 41 pripeljali pet cistern z vodo, v manjši del s hišno številko 35 pa dve, vse tisočlitrske. Občina naj ne bi bila finančno obremenjena, bodo pa vodo Romom menda dovažali domači gasilci. Cisterne bo posodila civilna zaščita. Ob tej vladni odločitvi, ki je presenetljiva, Kapler le pripomni, da ne drži, da bi bilo njihovo romsko naselje, v katerem živi okrog tristo Romov, brez pitne vode. Občina Škocjan je leta 2012 zagotovila jašek in možnost priključitve na vodo so imeli prav vsi Romi. Devet družin je to storilo in vodo tudi mesečno plačuje, ostali pač ne, med njimi tudi Novakovi, ki so imeli do jaška le 50 metrov. A si je nato ta družina na drugi strani potoka postavila bivalni objekt, kamor je vodo zdaj res težje napeljati, ter se odločila za tožbo na evropskem sodišču. Skupna pipa z vodo je sicer na voljo tudi ob učilnici v naselju.
Z ribniške občine so dodali, da so za novico izvedeli iz medijev. Do sklepa se tudi ne opredeljujejo in ga ne komentirajo, povedo le, da imajo v občini po evidencah okrog 123 Romov. Pitno vodo jim glede na lastne zahteve dostavljajo gasilci, do vode pa pridejo tudi na javnih površinah, denimo na pokopališčih.
L. M., arhiv DL
Direktor urada za narodnosti Stanko Baluh (v sredini) na lanskem obisku romskega naselja v Dobruški vasi skupaj z ameriškim veleposlanikom Brentom R. Hartleyjem.
»To je le obliž«
V Zvezi Romov za Dolenjsko pozdravljajo vladni sklep: »Vlada se je odločila za takojšnje ukrepanje in prepoznala, da se zdravje in življenje ljudi v teh naseljih poslabšuje zaradi neurejene oskrbe z vodo. To je prva vlada, ki je na takšen takojšen način sprožila nujno potrebne ukrepe.« Vladi še predlagajo, da v enem letu začne izvajati postopke legalizacije nelegalnih romskih naselij, v primeru pasivnosti občin pa naj aktivno vlogo prevzame država.
Pozitivno ukrep vlade komentirajo tudi v Amnesty International Slovenija, a so opozorili, da to ne more biti trajna rešitev: »Potrebna je trajna in sistemska rešitev, tako za dostop do vode kot do sanitarij, elektrike in druge javne infrastrukture, in sicer za vsa romska naselja v naši državi.«
RCI: To niso prave rešitve
Nad takšnimi potezami vlade pa niso navdušeni v dolenjski Regijski civilni iniciativi za reševanje romske problematike. »Pred 12 leti je bila podana skupinska ovadba lastnikov zemljišč zaradi protipravnega zavzetja nepremičnin v novomeškem romskem naselju Žabjak. Policija je sicer raziskala vse in podala podatke, vendar se v nadaljevanju ni zgodilo nič. Dejstvo je, da je Romom dovoljeno nezakonito zavzemanje nepremičnin in nato jim država omogoča še dodatne privilegije, ki jih ostali državljani, ki s svojim delom polnijo državni proračun, niso deležni. Vsekakor se bojijo vsakršne sodbe evropskega sodišča, ob tem pa jih ne zanimajo reakcije in mišljenje okoliških prebivalcev, ki so ob svojih pozivih preslišani,« pravi vodja iniciative Silvo Mesojedec.
L. M., arhiv DL
