Banka Slovenije je zaradi posega v človekove pravice in temeljne svoboščine na upravno sodišče v Ljubljani vložila tožbo zoper ljubljansko okrožno sodišče. Kot smo poročali, je omenjeno sodišče namreč konec junija Banki Slovenije naložilo, da mora parlamentarni preiskovalni komisiji, ki preiskuje zlorabe v slovenskem bančnem sistemu, izročiti zapisnike sej ožjega kolegija guvernerja Boštjana Jazbeca. Zdaj bo upravno sodišče odločilo, ali bodo morali člani parlamentarne preiskovalne skupine vzroke za bančni primanjkljaj poiskati, ne da bi videli ali vedeli, kaj piše v zapisnikih sej, saj Banka Slovenije zahteva, da se kopije nemudoma vrnejo ali uničijo.
Na SDT prvič v takšni situaciji
Specializirano državno tožilstvo, ki zadev v predkazenskem postopku ne more komentirati, pa je v odgovoru za TV Slovenijo še zgovorno pripisalo, da se prvič srečujejo "s tovrstno situacijo".
Banka Slovenije je v Odmeve na TV Slovenija poslala svojega pooblaščenca odvetnika Uroša Pogačnika iz odvetniške pisarne Čeferin. Ni se strinjal z oceno voditelja oddaje Slavka Bobovnika, da se Banka Slovenije obnaša, kot da je država v državi. Trdi, da je Banka Slovenije izročila 23.000 strani dokumentacije in da ničesar ne skriva. "Banka Slovenije sodeluje s parlamentarno komisijo in izroča vse, kar komisij zahteva".
Jazbečevi bi zapolnjevali pravno praznino
Na vprašanje, kje in kako so bile kršene človekove pravice in svoboščine, pooblaščenec nima konkretnega odgovora. Pravi le, da je potrebno določiti kako in na kakšen način naj to sodelovanje poteka naprej. Kot nadaljuje, je v zakonu o parlamentarni preiskavi na tem področju pravna praznina, ki jo je ugotovilo tudi Ustavno sodišče RS in v nedavni odločbi odredilo, da morajo sodišča uporabiti metode razlage zakona ter določiti postopkovna pravila pod katerih se to dogaja. V konkretnem primeru to ni bilo storjeno, kar je razlog, da BS želi pojasnilo sodišča. Ne gre za državo v državi, je v Odmevih dejal Pogačnik.
Na vprašanje, ali je potrebno na primerih 5 milijard evrov davkoplačevalskega denarja zapolnjevati pravno praznino, je Pogačnik odgovoril, da je razlog to, da se razčisti in da bo jasno, na kakšen način se bo sodelovalo naprej.
Komu kršene človekove pravice?
Komu so bile kratene svoboščine in pravice? Konkretnega odgovora pooblaščenec ni dal. Se mu pa zdi "nerazumno", da ko želi nekdo postaviti pojasnila, postane to problem. Ponovil je, da je BS izročila 23.000 strani dokumentov komisiji in da nič ne skrivajo.
Pogačnik dvomi v izjavo, da brez teh zapisnikov ne morejo ugotoviti odgovornih. Pogačnik pravi, da v to izjavo "malo dvomi". Rad bi videl razloge, ki pravijo, da so zapisniki tako ključni, saj jih ni nihče videl, tako trdi le predsednik komisije.
