Novice Svet24

Tako je Špela začela živeti novo življenje. »Oba s partnerjem sva imela redni službi, živela v najemniškem stanovanju, po petih letih pa sva se odločila, da greva na svoje. Poleg redne službe sva ob vikendih z dodatnim delom zaslužila še nekaj denarja, potrebnega za nov dom. Leta 2008 sem odprla popoldanski s. p. in najin prvi večji projekt je bilo opremljanje novih pisarn za veliko podjetje. S prisluženim denarjem sva si lahko kupila kombi, s preostankom denarja ter mamino pomočjo pa sva končno prišla do svojega gnezdeca, ki sva ga opremila popolnoma sama,« začne svojo življenjsko zgodbo opisovati Špela, ki za svojimi očmi in v bridkem glasu skriva žalost, ki sledi v nadaljevanju.

Dan dobrote bo tudi zanimiv

Humanitarni tek Sveta 24 in Radia Aktual bomo združili z dnevom nordijske hoje, dodatno pa ga bomo popestrili še s Cici tekom za najmlajše, ki lahko nemoteno uživajo v svobodi gibanja.

Prezgodnje rojstvo

Leta 2009 je njen partner stopil na samostojno podjetniško pot. Za začetek sta prek lizinga hiše kupila najbolj nujno opremo, Špelin partner je vodil posel, sama pa mu je ob redni zaposlitvi pomagala na vseh področjih, kjer je le lahko. »Leta 2010 sva povila prvega otroka Maja, le dobro leto za njim, leta 2011, pa nedonošenko Brino, ki se je rodila kar deset tednov prezgodaj. Ob rojstvu je utrpela hudo dihalno stisko, posledica pa je bila poškodba možganov, natančneje centra za motoriko. Z Brininim rojstvom sva si kot starša seveda oba želela, da bi bilo z njo vse v redu, a žal ni tako. Brina ima cerebralno paralizo – spastično diparezo po levi strani,« nadaljuje Špela.

svet24

Na robu preživetja

Ob vseh težavah, ki so jih za seboj prinesle Brinine zdravstvene težave, je Špela leta 2012 izgubila še službo. Družina Sobočan se je znašla v življenjski stiski, ki jih je spravila na sam rob preživetja. »Zaradi otrok sem se zaposlila v domačem podjetju, kjer so se ob koncu leta 2012 začele pojavljati težave. Zaradi konkurence na trgu je bilo delo zelo težko pridobiti, če pa smo ga opravili, je bilo plačano šele po 60 dneh. Zamujala sva s plačili dobaviteljem, zaposlenim in bankam. Na vrata so začeli hoditi rubežniki, zato sva konec leta 2012 prešla na d. o. o. Ker partner ni želel zapreti podjetja, temveč vztrajati, sva leta 2013 pridobila bančni kredit in tako poplačala del dolga, zaradi Brininih nujno potrebnih terapij, da bi čim prej shodila, pa veliko denarja namenila tudi njej. Prišlo je leto 2014, ko so bili dolgovi vse večji. Tako doma kot tudi v podjetju. Ker ni bilo povpraševanja po delu, sva odpustila delavce, denarja pa je bilo iz dneva v dan manj. Podjetje je pričelo propadati tik pred tem, ko sva na banki skorajda odplačala vse dolgove,« z grenkobo v glasu nadaljuje Špela.

Osebni arhiv

Situacija boli

Starša Maja in Brine sta se iz dneva v dan borila za preživetje. Začeli so se pritiski z vseh strani, saj nista več vedela, kako preživeti otroke, sebe, podjetje, kako plačati položnice in kako kupiti kruh. »Na vrata so ponovno trkali rubežniki in vso stisko, nervozo in pritiske poskušaš skrivati pred otroki,« svojo brezizhodno stisko pripoveduje Špela, ki je začela prodajati vse, kar ni več potrebovala, da bi le lahko preživeli. Dejavnosti za otroke je bilo vse manj, družba ju je začela zavračati. »Zadnje pol leta živimo od otroškega dodatka in Brinine nege. Iz meseca v mesec si izposojamo denar in s tem zgolj tonemo proti dnu. Prihajalo je do odklopa elektrike, telefona in odvzema avtomobila, otrokoma pa ne moreš povedati, kaj se dogaja. Od vsega tega pa najbolj boli, da ne moreš pomagati otroku s cerebralno paralizo. Še huje, bojiš se, da boš moral prenehati s terapijami, ki jih tako nujno potrebuje,« doda Špela.

Osebni arhiv

Hvaležna za pomoč

Iz stiske jih je vsaj delno rešila gospa Anita Ogulin, ki ji je Špela neskončno hvaležna. »Ko je zmanjkalo denarja za Brinine terapije v Zagrebu, ki jih je leta 2013 obiskovala tri mesece, je začela prejemati donacijo od Lions kluba Brnik za fizioterapije pri nas. Te je uredila ga. Anita Ogulin, na katero smo se obrnili tudi konec preteklega leta. Pomagala nam je v nam najtežjih trenutkih in to dela še danes. Brina se je pred dvema mesecema vrnila iz ZDA, kjer je prestala zelo zahtevno operacijo SDR in zdaj že lahko hodi s pomočjo hodulje. A do samostojne hoje je potrebnega še veliko časa in dela, krepitve mišic in telovadbe. Vse še vedno ostaja na naših plečih, saj nam, kot veste, država ne omogoča nič.«

Osebni arhiv

Potrudimo se skupaj

Včasih se človek res ne zaveda več, katera stiska je hujša. Ta, da otrokom in sebi ne moreš omogočiti niti dobre in zdrave hrane, kaj šele oblačil, plačila dodatnih popoldanskih aktivnosti ali to, da otroku s posebnimi potrebami ne moreš pomagati do boljšega in lepšega jutri. Maj in Brina si zaslužita lepše otroštvo, Brina pa sredstva, ki bi ji pomagala narediti prve samostojne korake.

Špela, Brinina mama: »Če bi se zaradi pomanjkanja denarnih sredstev odpovedali terapijam, bi to pomenilo konec upanja za vsakršno misel, da bo Brina kdaj shodila.« 

Letošnje leto nam bo postreglo z novim projektom, s katerim bomo pomagali otrokom s posebnimi potrebami. Ti mali borci ne potrebujejo nič drugega kot dodatne, drage terapije, operacije in pripomočke oziroma ostalo opremo. Ljubezni svojih staršev imajo vedno dovolj.

Skupaj z vami se bomo 10. septembra 2016 v okviru humanitarnega teka Sveta 24 in Radia Aktual zbrali na Tartinijevem trgu v Piranu in odtekli krog za tiste, ki tega ne zmorejo. Ozračje bo nabito s pozitivno energijo, vsi obrazi bodo prešerno nasmejani, otroci s posebnimi potrebami pa zasluženo celoten dan preživeli v ospredju. Tako, kot si zaslužijo.