Dom starejših občanov (DSO) Ljubljana Šiška je, sodeč po medijskih zapisih, zgodba o uspehu. Že leta izboljšujejo standard za prebivalce doma, izvedli so energetsko prenovo. Kot je pred časom za časnik Finance povedal direktor doma Simon Strgar, denar za projekte dobivajo tudi s tržno dejavnostjo – dostavo kosil na dom. Povpraševanje po teh kosilih obstaja, ker je v sodelovanju s prehranskimi strokovnjaki ponujajo prehrano, prilagojeno starejšim z raznimi dietnimi režimi.
Zgodba o uspehu - ali res?
No, morda hrane od DSO Šiška vsaj v začetku leta 2015 ni bilo najbolj pametno naročati. Februarja lani je namreč dom obiskala inšpektorica za varno hrano in ugotovila skrb vzbujajoče stanje. »Tla v prostorih pod delovnimi pulti, opremo in stroji niso sproti očiščena. Ploščice na steni v pomivalnici bele posode so poškodovane. Poškodovane so ploščice v kuhinji. Stropi so obloženi z nerjavečo pločevino, ki je vidno zamazana. Oprema je v slabšem higienskem stanju. V pomivalnici bele posode so omare za shranjevanje posode zamazane. Ogrevani transportni vozički za razvoz hrane na oddelke, pečice in delovne površine v kuhinji so slabo očiščene. Delovni pripomočki, ki se hranijo v pripravljalnici mesa, so nečisti,« je zapisala inšpektorica.
V kuhinji prav tako niso preverjali ustreznosti temparature živil. Pri pečenju večjih kosov mesa niso preverjali, ali je meso ustrezno pečeno. »Mikrobiološka kontaminacija je definitivno veliko in znano tveganje, ki se kaže v salmonelnih infekcijah, infekcijah norovirusov. Pravilno dolga in visoka temperatura obdelave je na primer pri perutnini bistvena. Če tega kuhinje ne delajo, obstaja tveganje okužb,« razloži Andreja Bizjak vodja inšpekcije na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).
Na odločbo inšpekcije niso ponosni, zato so vpeljali vse možne ukrepe, da do nepravilnosti v prihodnosti ne bi več prišlo, je za podcrto.si zagotovil direktor DSO Šiška, Simon Strgar. Nepravilnosti so po njegovih besedah po obisku inšpektorice odpravili.
Najeli so tudi nutricionistko, ki zdaj v domu mesečno kontroilra higieno in spoštovanje HACCP sistema, torej pravilne in varne priprave hrane. Obenem so zaradi nespoštovanja higienskih standardov po obisku inšpekcije dve osebi odpustili.
Stanje se izboljšuje
Stanje na področju javnih kuhinj izboljšuje. Prav tako so javne kuhinje neprimerno bolj čiste od zasebnih gostinskih obratov. Slednjim so inšpektorji lani izdali 279 odločb, 15 pa so jih morali zaradi hudih nepravilnosti celo začasno zapreti. Izmed javnih kuhinj niso lani zaprli nobene.
Lani je inšpekcija za varno hrano domovom za ostarele, šolam, vrtcem in ostalim javnim kuhinjam zaradi ugotovljenih hujših nepravilnosti izdala 62 odločb, kaže naša analiza odločb, ki smo jih od UVHVVR pridobili z zahtevo po dostopu do informacije javnega značaja. To je za dobro četrtino manj kot v letu 2014, ko so izdali 85 odločb.
Izjema ni niti počitniški dom notranjega ministrstva
Največ nepravilnosti so inšpektorji ugotovili v kuhinjah v osnovnih šolah, saj so jim izdali več kot polovico vseh odločb – kar 33. Nepravilnosti so ugotovili še v domovih za ostarele, srednjih šolah, vrtcih, dveh bolnišnicah (sežanski in šempetrski), pa tudi na primer v počitniškem domu Na skalci v Bohinju, ki je v lasti ministrstva za notranje zadeve.
Prednjačijo osnovne šole
Država je že sprejela smernice za dobre higienske prakse v kuhinjah v vrtcih, ne pa tudi za šolske kuhinje. Prenova smernic za vrtce in vzpostavitev smernic za osnovne šole pa je po besedah Andreje Bizjak z UVHVVR že v pripravi. Vendar pa inšpekcija kuhinje v osnovni šolah zaenkrat še kar vidi kot bolj tvegane od tistih v vrtcih, zato jih tudi večkrat pregleda.
Rak rana priprave hrane za otroke, starostnike in ostale uporabnike javnih kuhinj ostaja neprimerna izobrazba tistih, ki skrbijo za pripravo hrane. »Še vedno ostaja dejstvo, da se z živilsko dejavnostjo ukvarjajo ljudje, ki niso niti izobraženi, niti usposobljeni za ravnanje z živili.« Bi morali za kuhinje v šolah in vrtcih izobrazbo posebej predpisati? »S tem vprašanjem se obrnite na tiste, ki zagovarjajo deregulacijo poklicev,« je ostra Andreja Bizjak.
Pravila javnim kuhinjam sicer določajo usposabljanja – ne navajajo pa, kakšna naj bo vsebina teh usposabljanj. Prav tako ne predpisujejo formalne izobrazbe. »Vsekakor bi podprli tistega, ki bi napisal: tako ali tako moraš biti izobražen ali usposobljen po takem in takem programu.«
O prehrani tudi na svetu staršev
Kako naj starš otroka ali sorodnik oskrbovanca v domu prepozna, da je s kuhinjo nekaj narobe? V nekaterih domovih za upokojence so imeli zelo zanimive situacije, pove Bizjak. Osebje domov je hkrati hranilo in previjalo oskrbovance. Razlogi za takšno neodgovorno ravnanje ni neznanje, temeč ekonomski pritisk. Nimajo dovolj osebja.« Če sorodnik oskrbovanca opazi kaj takega, naj to pove. Pozorni naj bodo tudi ob večji pojavnosti črevesnih obolenj v neki ustanovi.
Pa bi morali biti na primer starši bolj aktivni in spraševati, kaj se dogaja s prehrano? »To je vedno dobro,« poudarja Bizjak. Tisti, ki se ukvarjajo s šolsko prehrano, morajo biti transparentni: povedati, po kakšnih postopkih pripravljajo hrano, pa tudi, če ugotovijo, da morajo postopke dopolniti.«Vsaj enkrat na leto bi se morali o prehrani pogovarjati tudi na svetu staršev.«
Ob objavah rezultatov inšpekcijskih pregledov postajajo že stalnica jezni klici »prizadetih« na UVHVVR. »Ni treba ost usmeriti le v tiste, ko rezultate objavijo. Čeprav je človek zelo prizadet, ko dobiš odločbo, kazen, pa še objavijo te. Predvsem je treba ost usmeriti v to, da se nepravilnosti več ne zgodijo. Da se slišimo čez dve ali tri leta, in rečemo, zelo hudih zadev pa nismo več ugotovili,« zaključuje vodja inšpekcije Bizjak.
