Kriminalisti so podali kazensko ovadbo zoper dve zdravnici z ljubljanske nevrološke klinike. Kot so v ponedeljek sporočili s Policijske uprave Ljubljana, so kriminalisti preiskovali domnevne nepravilnosti pri postopku oživljanja bolnika. Ugotovili so, da je bolnik umrl zaradi ravnanj zaposlenih, ki so bila v nasprotju s pravili zdravniške znanosti in stroke.
V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana spodbujajo prijavljanje odklonov in so pri tem uspešni, saj število prijav raste. Leta 2011 so prejeli skupno 2346 obvestil o varnostnih zapletih, leta 2015 pa 3888, so zapisali v sporočilu za javnost.
Od 3888 varnostnih zapletov, o katerih so bili obveščeni v letu 2015, so jih 67 opredelili kot opozorilni nevarni dogodek ali skorajšnji opozorilni dogodek. V 511 primerih je bil opravljen varnostni pogovor, v 17 primerih pa so sprožili postopek vzročno posledične analize oz. analize osnovnih vzrokov.
Večina varnostnih zapletov je posledica okoliščin, ki jih omogoča sistem dela, so navedli. Poudarili so, da obravnava varnostnih zapletov ni naravnana na vpletene osebe, ampak na dogodke.
Kot učni primer
Posamezne varnostne zaplete praviloma obravnavajo v okolju, kjer se zgodijo. Tam izvedejo tudi ukrepe, da se podobni dogodek ne bi ponovil. Želijo si, da bi služili kot učni primer, na podlagi katerega bi preprečevali varnostne zaplete tudi v drugih organizacijskih enotah.
Povečevanje števila sporočil o varnostnih zapletih je odraz vse večjega zavedanja o pomenu varnostne kulture in zavedanja o tem, kako koristne so obravnave varnostnih zapletov tako za bolnike kot za zaposlene, so poudarili v UKC.
Podatki o prepoznanih tveganjih, številu in obliki varnostnih zapletov ter ugotovitve analiz varnostnih zapletov so po njihovih besedah pomembna informacija, na podlagi katere bodo zbrani primeri najboljših kliničnih praks in smernic za odstranjevanje vzrokov za varnostni zaplet ali za omilitev posledic varnostnega zapleta.
